IZREK
Člena 3 in 4 Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (Uradni list RS, št. 11/20) nista v neskladju z Ustavo.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. do 11. člena, četrte alineje 12. člena, prvega do tretjega odstavka 13. člena ter 14. in 15. člena Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Izhodišče Ustave je, da se funkcije državne oblasti izvajajo kontinuirano, torej tudi v obdobju personalnih zamenjav, vključno z odstopom predsednika Vlade. Zato gre pri sprejetju izpodbijane Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže, ki jo predvideva že zakon, za izvrševanje zakona in za vnaprej določeno dolžnost Vlade, da tak akt tudi sprejme, s tem pa tudi za tekoči posel v smislu 115. člena Ustave.
V presoji zakonodajalca je, ali stanje na posameznem področju opravljanja določene gospodarske dejavnosti zahteva javnopravni režim javne službe ali pa za zasledovanje javne koristi zadošča (bolj ali manj regulirani) tržni sistem, vendar pa zakonodajalec pri tej presoji, čeprav ima široko polje proste presoje, ni povsem prost, saj mora upoštevati tako javno korist kot tudi zahteve prava Evropske unije. Zgolj sprememba sistema opravljanja storitev pomorske pilotaže iz tržne dejavnosti v gospodarsko javno službo ni v neskladju s pravico iz prvega odstavka 74. člena Ustave.
Temeljno merilo zakonodajalca, da neko dejavnost opredeli kot gospodarsko javno službo, ne more biti Zakon o gospodarskih javnih službah, temveč je to Ustava, ki nalaga zakonodajalcu, da mora sprejeti ukrepe ekonomske politike, če to zahteva javna korist.
Iz načela varstva zaupanja v pravo izhaja, da je lahko v okoliščinah konkretnega primera javni interes tako prevladujoč nad položajem prizadetega posameznika, da za prehod iz stare ureditve v novo ni treba urediti prehodnega režima.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.