TFL Vsebine / TFLGlasnik

Slovenska država je nastala in je utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjih treh desetletjih se je v slovenskem pravnem redu izoblikovalo soglasje, da morajo državni in javni organi spoštovati, varovati in uresničevati človekove pravice. A človekove pravice mora varovati ne le javni sektor, temveč tudi zasebni sektor. Gospodarske družbe postajajo vse bolj zavezane spoštovati, uresničevati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine tako v pravnem redu, kjer so registrirane, kot tudi zunaj njega.[1] Slovenske gospodarske družbe so v zadnjih letih večinoma primerjalno zaostajale pri vključevanju spoštovanja človekovih pravic v poslovanje in lastne dobavne verige. Gospodarske družbe in država praviloma soglašajo, da morajo spoštovati človekove pravice, a prakse korporativnega upravljanja kažejo, da ni vedno tako.[2] Gospodarske družbe s sedežem v Sloveniji vse prevečkrat zamenjujejo družbeno odgovornost s spoštovanjem človekovih pravic v gospodarstvu. Družbena odgovornost je prostovoljna obveznost gospodarskih družb, pri spoštovanju človekovih pravic pa gre za zavezujoče obveznosti gospodarskih družb. Gospodarske družbe s sedežem na slovenskem ozemlju namreč k spoštovanju človekovih pravic zavezujeta tako evropski kot slovenski pravni red. Natančneje, gospodarske družbe k poročanju zavezujeta dve evropski direktivi[3] kot tudi ustavni viri slovenskega pravnega reda. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v prvem odstavku 70.c člena namreč določa obveznost poročanja tudi o spoštovanju človekovih pravic.[4]

Z raziskavo, katere rezultati bodo objavljeni v znanstveni reviji Pravnik, smo merili spoštovanje človekovih pravic v letnih poročilih za leto 2018 devetih gospodarskih družb, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Osredotočil smo se na štiri poglavitna vprašanja za merjenje spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, in sicer:

1. Gospodarska družba in njeno vodstvo spoštuje in uresničuje slovenski ustavni red.
2. Gospodarska družba spoštuje, varuje in uresničuje človekove pravice pri svojem poslovanju.
3. Gospodarska družba ima vzpostavljen celovit skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic skozi dobavno verigo.
4. Gospodarska družba ima vzpostavljen notranji pritožbeni in mediacijski sistem, kjer lahko zaposleni oziroma zunanji deležniki uveljavljajo domnevne kršitve njihovih pravic.

Letna poročila gospodarskih družb prve kotacije Ljubljanske borze kažejo, koliko gospodarske družbe spoštujejo človekove pravice. Naša raziskava je pokazala, da jih devet obravnavanih solidno spoštuje človekove pravice ter se jih po večini do te tematike tudi ustrezno opredeljuje skladno s svojimi zakonskimi obveznostmi. Izjemen korak naprej so pri nas prinesle zahteve iz evropskega pravnega reda, ki so bile prenesene v slovenskega. V zadnjih letih gospodarske družbe k spoštovanju človekovih pravic spodbujajo tudi zaveze, ki jih sprejema slovenska država, kot denimo Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.

Ugotovili smo, da vseh devet gospodarskih družb v svojih letnih poročilih neposredno ali pa vsaj posredno posveča pozornost spoštovanju človekovih pravic. Kakovost poročanja med obravnavanimi gospodarskimi družbami se občutno razlikuje, saj nekatere gospodarske družbe sledijo primerjalnim praksam, druge pa le suhoparno in minimalno izpolnjujejo svoje obveznosti iz 70.c člena ZGD-1. Obravnavana poročila gospodarskih družb v dobršni meri tudi ali pa predvsem zato v večini vsebujejo podatke o spoštovanju človekovih pravic. Nekatere družbe, kot je tudi razvidno iz predstavljene analize, so se učinkovito spopadle z izzivom spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, druge pa morajo nekatere pomanjkljivosti še odpraviti in stremeti k celovitemu pristopu do varstva človekovih pravic.

Avtorji prispevka so:

Jernej Letnar Černič, univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, izredni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze

Gorazd Justinek, univerzitetni diplomirani ekonomist, doktor ekonomskih znanosti, docent na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze

Christian Bukor, diplomirani pravnik, študent magistrskega študija na Evropski pravni fakulteti Nove univerze

---

[1] J. Letnar Černič, P. Weingerl: Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, v: Pravna praksa, št. 38-39/2019, priloga, str. II–VII.

[2] J. Letnar Černič: Človekove pravice v gospodarstvu, v: IUS-INFO, 17. januar 2020, <https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/256211>.

[3] Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (Direktiva 2014/95), 1. člen, UL L 330 z dne 15. novembra 2014. Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem; UL L 130 z dne 19. maja 2017, str. 1–20.

[4] Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), 70 (1) (c).