TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kaj je kmetija? Definicija kmetije je opredeljena v 4. členu Zakona o kmetijstvu (ZKme-1),[1] in sicer kot oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije (v nadaljnjem besedilu: člani kmetije) ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijsko dejavnost pa izvajajo kmetijska gospodarstva, ki so lahko organizirana kot pravna oseba, kot samostojni podjetnik, kot fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in je vpisana v Centralni register prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), kot kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik, ali kot agrarna skupnost in kot pašna skupnost.

ZKme-1 tako med oblike kmetijskega gospodarstva uvršča družbene tvorbe, ki so sicer pravno organizacijsko zakonsko urejene, kot na primer pravne osebe (gospodarske družbe) in samostojni podjetnik posameznik, vendar pa na drugi strani zajema tvorbe, ki niso statusno urejene, kot je kmetija, agrarna skupnost in planina. Pri tem je agrarna skupnost lastniška skupnost fizičnih oziroma pravnih oseb, katere člani so vpisani v zemljiško knjigo kot solastniki ali skupni lastniki nepremičnega premoženja.[2] Pašna skupnost pa je skupnost fizičnih oziroma pravnih oseb, ki se povezujejo z namenom izvajanja skupne paše živali na skupnih pašnikih oziroma planini.[3] Medtem pa je tudi kmetija opredeljena kot oblika kmetijskega gospodarstva, ki pa ni urejena s pravnoorganizacijskega vidika.

Glede na to, da kmetija kot oblika kmetijskega gospodarstva ni statusno urejena, ostaja v primeru zaposlovanja oseb na kmetiji odprtih kar nekaj vprašanj, kot na primer, kako oziroma na kakšni pravni podlagi lahko kmet na kmetiji zaposli osebo in posledično kakšne pravice in pravno varstvo ima zaposleni v razmerju do kmeta, ki se zaposli na njegovi kmetiji. Sicer se pravna ureditev sklepanja delovnega razmerja na kmetijskem gospodarstvu loči glede na to, kako je kmetijsko gospodarstvo statusno organizirano, in sicer ali kot pravna oseba, kot samostojni podjetnik ali kot kmetija brez statusa oziroma podobno.

Prav tako ni jasno določeno, kdo odgovarja za pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja, kot na primer za izplačilo plače ali regresa v primeru, ko kmet zaposli osebo na kmetiji, saj je to namreč v primeru zaposlitve na kmetiji pomembno predvsem zaradi ugotavljanja in uveljavljanja odgovornosti, povezane z obveznostmi delodajalca.

Kot izhaja že iz tega kratkega izvajanja, je eden od temeljnih problemov na kmetiji zaposlovanje na njej. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno ne določa, da je kmetija lahko delodajalec po drugem odstavku 5. člena ZDR-1. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bi kmetijo lahko šteli kot drugi subjekt z namenom, ki lahko pridobi status delodajalca v skladu z navedenim členom.

Naslednji problem se kaže v tem, da v delovnopravni zakonodaji ni opredeljena oseba, ki ima na kmetiji pristojnost in pooblastilo za sklenitev in podpis pogodbe o zaposlitvi. V praksi se zaposlovanje na kmetijskem gospodarstvu, ki je organizirana kot kmetija, izvaja tako, da pogodbo o zaposlitvi zaradi statusne neurejenosti kmetije kot del kmetijskega gospodarstva sklepa nosilec ali član kmetije v svojem imenu in ne v imenu kmetije. To pomeni, da kmetija ne more zaposliti delavca, saj kmetija tudi nima pravnoorganizacijske oblike. Če bi se uredil status kmetije bodisi v gospodarski bodisi v delovnopravni zakonodaji ali celo v kakšnem specialnem predpisu, bi bilo sklepanje pogodb o zaposlitvi s pravnega vidika preprostejše. Je pa vprašanj v zvezi z zaposlovanjem na kmetijah še veliko, na njihovo jasno razrešitev v zakonodaji in tudi v praksi pa bo treba še nekoliko počakati.[4]

 O avtorju:

Suzana Pisnik, univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru

---

[1] Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18.

[2] https://www.gov.si/teme/agrarne-in-pasne-skupnosti/

[3] https://www.gov.si/teme/agrarne-in-pasne-skupnosti/

[4] Podrobneje o teh vprašanjih z nakazilom rešitev v Suzana Pisnik: Zaposlovanje na kmetiji in neurejenost statusnopravnega položaja kmetije, v: Pravnik, 5-6/2020.