TFL Vsebine / TFLGlasnik

Druga konferenca Računovodsko-finančni izzivi pred pripravo zaključnih računov v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex in vsebinske vodje Silve Koritnik Rakela je izzvenela kot odlično pripravljena delavnica, saj so teme in predavatelji v udeležencih vzbudili obilo radovednosti. Čeprav je imela Silva Koritnik Rakela posebno temo na koncu seminarja, je od prve teme dalje kot poznavalska moderatorka znala sproti bodisi dajati pripombe na vsebino bodisi kar postavljati vmesna vprašanja. Da o vprašanjih, ki so bila predvidena na koncu vsake predstavitve, sploh ne govorimo. Kar ne preseneča, saj večino predavateljev osebno pozna ali pa je »kriva« za njihove kariere na tem področju, kot jo je »obtožila« mag. Tanja Urbanija (BDO svetovanje d.o.o.). Govorila je o DDV ob zaključevanju leta; »Zakon ni nov in je enak, a je v njem še vedno veliko ’cvetk’«, je dejala. Tako je, na primer, ko oddajate obračun enkrat letno, morate ob plačilu različnih storitev priložiti seznam opravljenih ur. »Po končani inšpekciji v sodnih postopkih so naknadno priložili sezname opravljenih ur.«

Posebne pozornosti je bil deležen tudi Miha Piber iz Finančne uprave Republike Slovenije, ki je podrobno predstavil možnosti FURS-ovega klepetalnega robotka, s katerim FURS nadaljuje svoja prizadevanja za poenostavitev izpolnjevanja obveznosti. »Naj bo izpolnjevanje obveznosti preprosto«. Ta slogan pravzaprav ponazarja tudi pomen in namen omenjene konference, saj poznavanje obilice predpisov lajša dnevno soočanje z računi in obračuni. Robotka, kajpada, podpirajo tudi davčni strokovnjaki iz klicnega centra, njih 13 skupaj, med pomembne pogoje uporabe pa sodi tudi to, da umetna inteligenca, na kateri je zgrajen robotek, uporablja lastno bazo podatkov, nima dostopa do osebnih ali zaupnih podatkov, od uporabnikov pa terja, da ne vnašajo osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali podatkov, ki so davčna tajnost. Seveda pa robotek nikakor ne nadomešča strokovnega ali uradnega informiranja Finančne uprave. Njegovega odgovora pač ne morete preprosto prekopirati v uradni dopis. Pričakovano je predstavitvi te oblike uporabe umetne inteligence sledila Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex, ki je predstavila TFL AI, to je pravno umetno inteligenco na portalu Tax-Fin-Lex.

Kako pa bodo spremembe zakonodaje vplivale na zaključevanje poslovnega leta, se je spraševala mag. Mojca Kunšek iz Future Planeta. Sprememb je obilo – poleg najaktualnejšega zakona o božičnici so pred računovodji in vodstvi podjetij še vplivi sprememb zakona o gospodarskih družbah, davčne spremembe po prvem januarju letos in še bi lahko naštevali. Mimogrede, posebno pozornost bo treba nameniti tudi sestavljanju poročila o trajnosti.

Jasmina Malnar Molek, svetovalka za davke iz Obrtno-podjetniške zbornice, pa je nanizala podrobnosti in pasti pri obračunu zimskega regresa in udeležbi zaposlenih pri dobičku. Že pogoji glede zamika izplačila zimskega regresa, recimo, bi zaslužili poseben zapis. Nato so sledila povsem življenjska vprašanja za davčne svetovalce: V kakšni višini je treba izplačati zimski regres delavki, ki dela krajši delovni čas na podlagi pogodbene svobode in v kakšni višini delavcu, ki koristi starševsko varstvo?

Odvetnica Tatjana Svažič iz odvetniške družbe Jadek & Pensa se je lotila najobsežnejše in najzahtevnejše teme: Davčna obravnava preoblikovanja – nove usmeritve in spremembe. Dean Košar iz Zbornice davčnih svetovalcev je nato sledil s temo o minimalnem davku in poročanju o davkih iz prakse. Zakon o minimalnem davku, katerega namen je 15-odstotni davek na dobiček, pri tem je opozoril, da so ključne smernice OECD več kot razlagalni pripomoček. Seveda se minimalni davek nanaša na mednarodne ali domače skupine (vsaj ena odvisna družba ali poslovna enota), pogoj pa je vrednostni prag: 750 mio EUR konsolidiranih prihodkov v predhodnih poslovnih letih – v dveh od štirih letih (vrednostni prag za Poročilo po državah (CbCR) je tudi 750 mio EUR, vendar velja za vsako leto posebej!)

Čeprav so bili udeleženci posveta z eno izjemo iz zasebnega sektorja, so z zanimanjem prisluhnili izredni profesorici dr. Tatjani Stanimirović, ki je govorila o tem, kaj bi vsakdo moral vedeti o finančnem poslovanju javnega sektorja. Konferenco pa je zaključila Silva Koritnik Rakela s temo o računovodskih standardih oziroma o dilemah s pojasnili in strokovnimi razlagami. Tako smo že na začetku predstavitve izvedeli spremembo računovodske usmeritve pri računovodenju plemenitih kovin – zelo zanimivo stališče stanovskih sekcij Slovenskega inštituta za revizijo. Med številnimi stališči omenjenih sekcij pa bo v prihodnje deležno redne pozornosti računovodij tudi poglavje o proizvodnji električne energije za lastne potrebe.