TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-253/2012/28 (1312-09) z dne 13. 12. 2013 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Toženka je glede priznanja statusa begunca odločbo utemeljila s tem, da tožnika ocenjuje kot neverodostojnega, in, ker mu ni mogoče verjeti, da je v izvorni državi imel težave, zavrnila tudi vsa predložena poročila, ki jih je kot dokaz o zemljiških sporih ter o krvnem maščevanju v Afganistanu predložil tožnik, češ da nimajo nobene dokazne vrednosti. Takšno sklepanje je v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena in 9. alinejo 23. člena ZMZ. Tretji odstavek 22. člena ZMZ je sicer res določal, da če ni ugotovljena splošna verodostojnost prosilca, pristojni organ ne upošteva informacij o izvorni državi, vendar je Ustavno sodišče to določilo razveljavilo. Čeprav so torej nekatere tožnikove izjave nekonsistentne, to toženke še ne odvezuje, da ne bi upoštevala informacij o izvorni državi.

Toženka prav tako ni pravilno uporabila tretje alineje 28. člena ZMZ, ko je ugotavljala, ali tožniku grozi resna škoda zaradi resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Razmere v provinci Baghlan bi glede na ugotovitev, da je tam aktivnih med 2.500 in 3.000 bojevnikov in da so v njej izbruhnili valovi nasilja ter da lahko postane novo oporišče uporniškega gibanja, morala presojati še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev človeka vredno življenje.