TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnice se delno ugodi in se:

- sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki II izreka tako, da se ugotovi obstoj delovnega razmerja tožnice pri toženki v času od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019 in se tožnici za to obdobje prizna vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in plačilom mesečne bruto plače in prijavo v zavarovanja;

- delno razveljavi v točki I izreka, točki II izreka glede odločitve o višini neto plače v višini 2.800,00 EUR za čas od novembra 2018 do avgusta 2019, plačilom regresa za letni dopust za leto 2019 v višini 886,63 EUR in plačilom stroškov prevoza za leto 2019 v višini 296,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in točki IV izreka glede odločitve o stroških postopka tožnice ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba tožnice in v celoti pritožba toženke zavrneta in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ob podanih vseh elementih delovnega razmerja je šteti, da je tožnica od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, ko je sama prenehala opravljati delo za toženko, v delovnem razmerju. Dejansko stanje je bilo v tem delu pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo.

Glede na zaključek, da je bila tožnica v delovnem razmerju od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, je nepravilna odločitev sodišča, da tožbo zavrže v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2017 do 31. 12. 2018. Delno zavrženje tožbe temelji na nepravilni ugotovitvi, da tožnica od 1. 1. 2019 ni bila v delovnem razmerju ter da je zato tožba za čas pred 1. 1. 2019 prepozna v smislu določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da toženka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Toženka je odgovorna na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ta določba se ne nanaša le na formalno delovno razmerje, ki pa je bilo v razmerju med tožnico in toženko ugotovljeno.