TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba:

- v 1. točki izreka spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 35987/2015 z dne 30. 3. 2015 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka,

- v 2. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 5.601,21 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 1.300,98 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške odgovora na pritožbo pa je tožena stranka dolžna kriti sama.

Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Dokazno breme glede vseh teh predpostavk je na strani tožeče stranke kot podizvajalca.

V razmerju med podjemnikom (tj. glavnim izvajalcem) in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Navadno bo podjemnik priznal podizvajalčevo terjatev za plačilo opravljenega posla s tem, da bo potrdil izvajalčevo začasno situacijo, ki se nanaša na ta posel. Za priznano pa bo podizvajalčeva terjatev veljala tudi, če bo obsežena v potrjeni končni situaciji oziroma v končnem obračunu posla med podjemnikom in podizvajalcem.

Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo na neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu).

To pa za obravnavani primer po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da sklenitev končnega obračuna med toženo stranko in glavnim izvajalcem, ki je vsebina Zapisnika z dne 13. 11. 2014 (v delu, ki se sicer nanaša na tožečo stranko), na obveznost plačila del, ki so predmet potrjenih XI. in XII. začasne situacije, ni mogla vplivati. Z Zapisnikom z dne 13. 11. 2014, ki po svoji vsebini ustreza končnemu obračunu (s katerim se zajamejo vsa dela, izvedena po pogodbi, upoštevajoč nepredvidena in poznejša dela, ki jih je bil izvajalec dolžan ali pooblaščen izvesti, ne glede na to, ali so dela zajeta s z začasnimi situacijami), ta pa zunajsodni poravnavi (1050. člen OZ), sta lahko v okoliščinah konkretnega primera glavni izvajalec in tožena stranka le v njunem medsebojnem razmerju odpravila negotovosti in določila svoje vzajemne pravice in obveznosti. Nista pa mogla povzročiti, da tožeča stranka, ki je dela (vključena v XI. in XII. začasno situacijo) opravila in neposredni zahtevek na toženo stranko naslovila že v avgustu 2014, do plačila teh del ne bi prišla.