TFL Vsebine / TFLGlasnik

Tradicionalna že 6. konferenca o poslovnih, davčnih in finančnih prevarah, ki jo je organizirala družba Tax-Fin-Lex 7. in 8. novembra 2022, je požela izredno zanimanje medijev. Poleg Ivana Simiča, nekdanjega direktorja Fursa, in Boštjana Koritnika, nekdanjega ministra za javno upravo v prejšnji vladi, je za zanimanje medijev poskrbel tudi govornik Mihael Karner, slovenski gradbeni podjetnik. Nekdanjega trgovca z zdravili v ZDA namreč iščejo zaradi obtožb o proizvodnji in preprodaji prepovedanih anaboličnih sredstev ter pranja denarja. V Sloveniji zoper Karnerja ne poteka nobena preiskava.

»Če v zvezi s hekerskimi napadi za nasvet vprašamo hekerje, zakaj ne bi o poslovanju podjetij v davčnih oazah (offshore) povprašali nekoga, kot je Mihael Karner,« je za eno od televizij dejal Boštjan Koritnik.

Prvi dan so poleg Simiča nastopili še drugi priznani strokovnjaki na področju poslovne forenzike. Janja Skamlič, vodja forenzičnega oddelka v Ernst&Young Slovenija, je podrobno razložila, kaj nam sporočajo žvižgači in zakaj so njihova sporočila pomembna. Skamličeva je poudarila, da je tudi v slovenski parlament prišel zakon o zaščiti žvižgačev. »Zakon s predvideno zaščito v prvi vrsti odpravlja strahove morebitnih žvižgačev. Saj to je lahko bistven prispevek k odkrivanju gospodarskega kriminala.« Ko nam je zaupala izpoved nekega žvižgača, se nam je v spomin vtisnil njegov stavek: 'Povedal sem, zdaj mi je lažje.'

Odvetnica Vesna Cukrov, sicer pa ugledna pravnica in nekdanja predsednica državne revizijske komisije, se je strinjala s pomembnostjo zakona, a je vendarle izrazila skrb, ko bo šlo za anonimne prijave. Ker bo zakon zagotavljal večjo varnost žvižgačev, utegne biti več anonimnih prijav zlasti na račun javnega sektorja. »Upati je, da bo zakonodajalec pravočasno razmislil tudi o zaščiti pred zlonamernimi anonimneži.«

Dr. Luigi Varanelli, odvetnik in docent na MLC in Pravni fakulteti Nove univerze, je s slikovitimi primeri pomagal razumeti ozadja in pasti simulacij v pogodbenem pravu ter nanizal metode razkrivanja simuliranih pogodb.

Po uvodnem pozdravu Zlate Tavčar, direktorice Tax-Fin-Lexa, je konferenco odprl asistent in raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Boštjan Koritnik, nekdanji minister za javno upravo. Glede na izjemen javni odziv zaradi povabila Mihaelu Karnerju je Zlata Tavčar že pred časom spomnila, da so udeleženci dosedanjih konferenc predlagali, da bi kdaj na konferenci spregovoril »kdo v živo, da ne rečemo iz prakse«. Koritnik je ob vprašanjih iz medijev na začetku konference dejal, da je pri organizaciji dogodkov treba vedno pritegniti ljudi iz drugih sfer. »Ko smo organizirali Dneve pravnikov, so vedno nastopali eni in isti govorci, zato smo iskali kaj novega, kar pritegne. To so bili tujci, ekonomisti, forenziki, na koncu smo bili pri robotu.«

Koritnik se je v svojem uvodnem nagovoru spomnil, kako je Rudy Giuliani v 80. letih razbil newyorško mafijo. »Prebral je knjigo, ki jo je spisal eden od upokojenih članov mafijske združbe, jo natančno analiziral in dejansko rešil en velik problem.«

Mihael Karner naj bi z ženo Alenko Karner, kot jima očita obtožnica ameriškega tožilstva, med letoma 2000 in 2008 s spletno prodajo prepovedanih anaboličnih steroidov zaslužil okoli 50 milijonov dolarjev. Avstrijski organi so leta 2011 na podlagi ameriške tiralice pridržali zakonca, vendar sta Karnerjeva plačala varščino in odkorakala na svobodo – v Slovenijo. Naši pravosodni organi ju niso izročili ZDA, ker Slovenija z Američani nima sklenjenega sporazuma o izročanju. Res je v Sloveniji zoper Karnerja stekel predkazenski postopek, a je bil že leta 2015 končan, ker ameriški pravosodni organi niso odgovarjali na zaprosila naših za podatke.

Na predavanju v ponedeljek je Karner govoril o poslovanju v davčnih oazah, ki se ga je sam lotil z zdravili. Pravi, da so obstajali mehanizmi, ki se jih je posluževal tudi sam, in pri tem ne vidi nič spornega. Na tem področju je, kot so zapisali na portalu N1, bil samouk, pojasnil pa je pogoje in postopke ustanavljanja podjetij v različnih državah, ki veljajo za davčne oaze, in tudi, kakšne so posledice poslovanja v davčnih oazah za poslovneža iz Slovenije ‒ kakšna je obdavčitev tega premoženja, kako ga lahko podjetnik prenese nazaj v matično državo, kako podjetje, ki posluje v davčnih oazah, obravnavajo slovenske banke in podobno.

»Povedal bom izkušnje nekoga, ki je želel in je davčno optimiziral ter zaščitil svoje poslovanje. Na vas poslušalcih pa je, da vzamete povedano kot en kamenček v mozaiku znanja, ki ga potrebujete pri opravljanju svoje funkcije,« je uvodoma dejal Karner. »Sem za to, da se plačuje davke v Sloveniji, a morate razumeti, da nisem niti evra zaslužil v Sloveniji. Prodaja se je vršila iz ene tuje države prek brezcarinske cone v drugo tujo državo.«

Za Karnerjem je Ivan Simič opisal številne primere slabe forenzike, ki na dolgi rok ali za vse življenje po krivici in prek medijev prizadenejo cele družine. »Tudi sam sem bil dve leti v namišljenem davčnem postopku,« je spomnil.

Jury Sidorovich, vodja oddelka za revizijo in zavarovanja za jadransko regijo v Deloittu, nas je spomnil, kako veliko premoženja izgubljajo države in podjetja (po nekaterih statistikah 5 odstotkov, op. a.) zaradi prevar, tatvin in korupcije. »V podjetjih mi ne verjamejo, ko jih opozarjam. Bodisi mi kategorično rečejo, da se kaj takega pri njih ne dogaja, bodisi me prepričujejo, da imajo odličen sistem za preprečevanje in prijavljanje. A ko slednjega podrobno preučiš, ugotoviš, da so zelo daleč od najmanjše učinkovitosti.« Na koncu je Sidorovich posebej poudaril, da je temelj preprečevanja gospodarskega kriminala v spreminjanju družbenega odnosa do prijaviteljev, ki naj bi jih nehali obravnavati kot ovaduhe.

Boštjan Trstenjak, direktor družbe Pro-Integra, svojčas vodilni za raziskovanje tovrstnih pojavov v Petrolu, je zelo podrobno razložil iskanje krivca. Zlasti dragocena je bila njegova vzporednica med vzroki in simptomi: na levi strani imamo recimo pomanjkanje notranjih kontrol, preveliko stopnjo zaupanja, pogoste reorganizacije, na desni pa pogoste transakcije, iste dobavitelje ali izvajalce, zapleteno pojasnjevanje ...

Dr. Alja Kratovac, višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, je opisala nasprotni vidik žvižgaštva. Gre za dve kaznivi dejanji zaradi neprijavljanja – opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, in opustitev ovadbe, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Nekdo bi moral žvižgati, pa tega ni storil.

Ponedeljek smo sklenili z okroglo mizo, ki jo je vodila Zlata Tavčar, na njej pa so sodelovali Ivan Simič, Boštjan Koritnik, Janja Skamlič in Vesna Cukrov.

Drugi dan konference je postregel z vsebinami, o katerih veliko slišimo, a je zelo malo priložnosti, da bi slišali preprosto in temeljito razlago. Dal nam jo je Žiga Karić, pooblaščenec za informacijsko varnost pri GateHub Limited. Ostali smo odprtih ust, ko je dobesedno vpeljal forenziko v osrčje blockchaina in razlagal, ali je kripto res anonimen. In česa vse se poslužujejo ljudje, da bi zabrisali sledi svoje prisotnosti in svojih transakcij.

Boštjan Koritnik se je lotil navidezno zabavne teme, a nas je hitro spustil na realna tla z deset ali sto tisoč evri, ki jih ljudje izgubljajo zaradi tako imenovanih romantičnih prevar. Prevare z lažnim predstavljanjem, izsiljevanje s fotografijami, ki jih žrtve same v navalu ljubezni in zaupanja posredujejo, do potovalnih prevar in že razvpitih nigerijskih pisem, o katerih vsi vse vemo, a še vedno funkcionirajo. Za nameček še o zmenkarijah oziroma aplikacijah za spoznavanje: samo v ZDA več kot 75 milijonov ljudi uporablja te aplikacije. Na koncu pa je poudaril: niti približno ne drži, da so žrtve romantičnih prevar samo ženske, neizobraženi ali omejeno inteligentni.

Znani strokovnjak za razkrivanje in razlaganje kriptoprevar dr. Peter Merc, vodja oddelka za pravno skladnost pri GateHub Limited in direktor podjetja Lemur legal, je spregovoril o prevarah, zavitih v kripto, kot so milijoni (in tisoči v Sloveniji) ugotovili v primeru razvpite aplikacije OneCoin. Vodila jo je razvpita Ruja Ignatova, ki je z ekipo od ljudi nepovratno izvabila 25 milijard evrov in izginila. A da ne bi mislili, da so strokovnjaki le tujci, je dr. Merc ponazoril z vsaj tremi slovenskimi aplikacijami, ki po podobnem piramidnem vzorcu skušajo priti do vašega denarja. To so geton.global, xaurum in estatium.

Mag. Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa, je uvodoma postregla s podatki o enormni rasti števila kraj poslovne identitete v ZDA: od 26 odstotkov leta 2018 do 254 odstotkov leta 2020. Obenem smo slišali, da ima slovenski Ajpes pomembno mesto v slovenskem poslovnem svetu: več kot 5 milijonov vpogledov v Poslovni register Slovenije, več kot 5 milijonov vpogledov v eObjave, več kot en milijon vpogledov v letna poročila in še bi lahko naštevali.

Na straneh črne kronike, bi lahko rekli za primere iz sodnih dvoran, ki jih je za ilustracijo uporabil dr. Boštjan Kežmah, višji predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Najprej nam je podrobno popisal hekersko tehnologijo pravnomočno obsojenega ljubljanskega hekerja Sebastjana Mihelčiča, ki je z zlorabo elektronskega bančništva številnim podjetjem pobral skupno 2 milijona evrov – en milijon so preiskovalci izsledili, enega pa nikoli. Daleč od hekerskih spretnosti in orodij pa je bil primer tajnice na policijski postaji, ki je seveda proti plačilu na službenem računalniku spreminjala podatke o prekršku v policijskih zapisnikih, da so bili kršitelji kaznovani za lažje oblike le z denarno kaznijo in ne s kazenskimi točkami.

Primer Mihelčič nas uči, da uporabniki ne sporočajo sumljivega vedenja, so preobremenjeni in ne berejo navodil in varnostnih politik. Vsem in še mnogim drugim primerom pa je skupna ena ugotovite dr. Kežmaha: »Najšibkejši člen varovanja informacijskih sistemov je človek. Ne poznamo (še) tehnologije za varovanje pred človeško neumnostjo.«

Če ostanemo slikoviti do zadnje teme, potem smo se nekako iz črne kronike preselili na rob znanstvene fantastike. Dr. Ana Zwitter Vitez je spregovorila o zaznavanju lažnega avtorstva besedil v poslovnem okolju. Primerjava je slaba, a kaj storiti, če recimo sodelavka pošlje elektronsko naročilo ali navodila v vašem imenu brez vaše vednosti. Dr. Zwitter Vitezova je na resničnem primeru predstavila opravke sodnega izvedenca, ki s pomočjo računalnika dokazuje in dokaže, da v »vsakem (tudi elektronskem) sporočilu pustimo sledi, in je s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami analize mogoče določiti avtorja besedila neznanega izvora.«

Na koncu je Zlata Tavčar zagotovila, da se čez eno leto zagotovo spet srečamo.

»Podjetja zaradi zlorab ali tatvin izgubljajo pet odstotkov prihodkov. Kako ta odstotek zmanjšati? Letošnja konferenca je skušala odgovoriti na ta cilj s tem, da bi se posvetila žvižgačem, saj smo na konferenci ugotovili tudi, da 41 odstotkov zlorab prijavijo ravno žvižgači. Menim, da je to dvoje ključno sporočilo – vlada je že sprejela zakon o zaščiti žvižgačev, ki ga državni zbor še ni potrdil, vemo pa, da zakon ne bo rešil vsega, saj smo slišali tudi, da če bomo hoteli in želeli, da bomo uspešni, je treba vzpostaviti zaupanje. Da se morda ob letu osorej premaknemo.

Drugi sklep konference, o katerem bi govorila, so prevare. Poslušali smo odlična predavanja – kako se boriti proti vsemu temu? Menim, da sta samo dva načina, in sicer izobraževanje in ozaveščanje. In to dvoje je pravzaprav sporočilo naše konference. To bomo nadaljevali prihodnje leto in obljubljam vam, da bomo pripeljali zanimive goste.«

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!