TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člena 1 in 3 Zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 40/07) nista v neskladju z Ustavo.

Ustava varuje pridobljene pravice v 155. členu, ki, razen pod pogoji iz drugega odstavka, prepoveduje povratni učinek pravnih aktov. Obligacijski zakonik (OZ-A) ne posega v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje pravne norme, saj je začel veljati in se uporabljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države (2. člen Ustave) posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Z novelo Obligacijskega zakonika se je pravni položaj dolžnikov spremenil tako, da znesek zamudnih obresti odslej po višini ni več omejen z vsoto zapadlih in neplačanih zamudnih obresti; te tečejo, dokler traja zamuda, torej do plačila. Po presoji Ustavnega sodišča je takšna sprememba pravila o teku zamudnih obresti v splošnem in javnem interesu. Prehodna določba jasno določa začetek veljavnosti Obligacijskega zakonika (OZ-A). Katera ureditev, po Obligacijskem zakoniku ali po Obligacijskem zakoniku (OZ-A), velja za posamezne kategorije dolžnikov glede na okoliščine posameznega konkretnega primera, je stvar uporabe prava in zato v pristojnosti sodišča.