Uredba Komisije (EU) 2023/1803 z dne 13. septembra 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta // Mednarodni računovodski standardi

OBJAVLJENO V: Uradni list EU L 237/2023, stran 1 DATUM OBJAVE: 26.9.2023

VELJAVNOST: od 16.10.2023 / UPORABA: od 16.10.2023

EU L 237/2023

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 16.10.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 16.10.2023
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1803
z dne 13. septembra 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
OPOZORILO TFL
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe je dosegljivo na portalu EUR-Lex.

TFL čistopisi posameznih mednarodnih računovodskih standardov so na portalu Tax-Fin-Lex na voljo kot ločeni dokumenti.
EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 4 Uredbe (ES) št. 1606/2002 zahteva, da podjetja, ki jih ureja zakonodaja države članice, za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, kot so opredeljeni v členu 2 navedene uredbe.
(2) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti mednarodni računovodski standardi in z njimi povezana pojasnila, ki jih je izdal ali sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) do 15. oktobra 2008. Navedena uredba je bila spremenjena, da bi se vključili standardi in z njimi povezana pojasnila, ki jih je izdal ali sprejel UOMRS in ki jih je Komisija sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 do 8. septembra 2022.
(3) UOMRS je 18. maja 2017 objavil Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 17 Zavarovalne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: MSRP 17) in 25. junija 2020 spremembe MSRP 17.
(4) MSRP 17 določa celovit pristop k računovodenju zavarovalnih pogodb. Cilj MSRP 17 je zagotoviti, da podjetje v svojih računovodskih izkazih navede ustrezne informacije, ki natančno predstavljajo zavarovalne pogodbe. Te informacije so zanesljiva podlaga za uporabnike računovodskih izkazov, da ocenijo vpliv zavarovalnih pogodb na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.
(5) MSRP 17 se uporablja za zavarovalne pogodbe, pozavarovalne pogodbe in naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe. V Uniji obstaja veliko različnih pogodb o življenjskem zavarovanju in življenjskem varčevanju, katerih skupna obveznost po najboljših ocenah znaša približno 5,9 bilijona EUR (brez pogodb, vezanih na enoto). V več državah članicah nekatere od teh pogodb vključujejo možnost neposredne udeležbe in možnost diskrecijske udeležbe, ki omogočata delitev tveganj in denarnih tokov med različnimi generacijami imetnikov police.
(6) V številnih državah članicah se pogodbe o življenjskem zavarovanju prav tako upravljajo med generacijami za zmanjšanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju in tveganju dolgoživosti ter vključujejo namenska sredstva za kritje zavarovalne obveznosti, vendar te pogodbe nimajo neposredne udeležbe, kot je opredeljena v MSRP 17. Če izpolnjujejo zahteve Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) in po odobritvi zavarovalnih nadzornikov, lahko nekatere od teh pogodb uporabijo uskladitveno prilagoditev za izračun svojega količnika po Solventnosti II.
(7) V mnenju Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) o odobritvi standarda je bilo ugotovljeno, da MSRP 17 izpolnjuje merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. EFRAG pa ni dosegla soglasja o tem, ali združevanje pogodb z medgeneracijsko vzajemnostjo in usklajevanjem denarnih tokov v letne kohorte izpolnjuje tehnična merila za odobritev oziroma prispeva k evropskemu javnemu dobremu. To je v skladu s stališči deležnikov o mnenju EFRAG o odobritvi standarda in stališči strokovnjakov držav članic v Računovodskem regulativnem odboru.
(8) Podjetja v Uniji bi morala imeti možnost uporabljati MSRP 17, kot ga je izdal UOMRS, da bi se jim olajšala uvrstitev na borzo v tretjih državah ali da bi izpolnila pričakovanja svetovnih vlagateljev.
(9) Vendar zahteva po letni kohorti kot obračunski enoti za skupine zavarovalnih in naložbenih pogodb ne odraža vedno poslovnega modela niti pravnih in pogodbenih značilnosti pogodb z medgeneracijsko vzajemnostjo in usklajevanjem denarnih tokov, navedenih v uvodnih izjavah 5 in 6. Te pogodbe predstavljajo več kot 70 % vseh obveznosti iz življenjskega zavarovanja v Uniji. Zahteva po letni kohorti, ki se uporablja za take pogodbe, ne zagotavlja vedno ugodnega razmerja med stroški in koristmi.
(10) Glede na to, da se MSRP uporabljajo v okviru globalnih kapitalskih trgov, bi morala biti odstopanja od MSRP določena za izjemne okoliščine in omejena.
(11) Zato bi morala imeti podjetja v Uniji ne glede na opredelitev skupine zavarovalnih pogodb iz Dodatka A k MSRP 17 v Prilogi k tej uredbi možnost, da pogodbe z medgeneracijsko vzajemnostjo in usklajevanjem denarnih tokov izvzamejo iz zahteve po letni kohorti iz MSRP 17.
(12) Vlagatelji bi morali biti seznanjeni z dejstvom, da je podjetje uporabilo izvzetje iz zahteve po letni kohorti za skupine pogodb. Zato bi moralo podjetje v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 1 Predstavljanje računovodskih izkazov v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti, da kot pomembno računovodsko usmeritev uporablja izvzetje, in navesti druga pojasnila, na primer za katere portfelje je uporabilo izvzetje. To ne bi smelo pomeniti kvantitativne ocene učinka uporabe neobveznega izvzetja iz zahteve po letni kohorti.
(13) Komisija bi morala do 31. decembra 2027 pregledati izvzetje iz zahteve po letni kohorti za pogodbe z medgeneracijsko vzajemnostjo in usklajevanjem denarnih tokov, pri čemer bi morala upoštevati pregled, ki ga bo opravil UOMRS po začetku izvajanja MSRP 17.
(14) Avtorske pravice, pravice izdelovalca podatkovnih baz in vse druge pravice intelektualne lastnine v MSRP in z njimi povezanih pojasnilih, ki jih je izdal Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja, so v lasti Fundacije MSRP. Zato bi bilo treba opombo o avtorskih pravicah vključiti v Prilogo k tej uredbi.
(15) Uredba (ES) št. 1126/2008 je bila večkrat spremenjena. Za poenostavitev zakonodaje Unije o mednarodnih računovodskih standardih je zaradi jasnosti in preglednosti primerno, da se navedena uredba nadomesti. Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba razveljaviti.
(16) Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprejmejo se mednarodni računovodski standardi, navedeni v Prilogi.

Člen 2

Podjetje se lahko odloči, da zahteve iz 22. člena Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 17 Zavarovalne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: MSRP 17) iz Priloge k tej uredbi ne bo uporabljalo za:

(a)

skupine zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo in skupine naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe, kot so opredeljene v Dodatku A k MSRP 17 v Prilogi k tej uredbi, in z denarnimi tokovi, ki vplivajo na ali na katere vplivajo denarni tokovi imetnikom police iz drugih pogodb, kot je določeno v B67. in B68. členu Dodatka B k MSRP 17 v Prilogi k tej uredbi;

(b)

skupine zavarovalnih pogodb, ki se upravljajo med generacijami pogodb in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 77b Direktive 2009/138/ES ter so jih nadzorni organi odobrili za uporabo uskladitvene prilagoditve.
Če podjetje ne uporablja zahteve iz 22. člena MSRP 17 v Prilogi k tej uredbi v skladu s točko (a) ali (b), to razkrije v pojasnilih kot pomembno računovodsko usmeritev v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 1 Predstavljanje računovodskih izkazov in navede druga pojasnila, na primer za katere portfelje je podjetje uporabilo to izvzetje.

Člen 3

Komisija do 31. decembra 2027 pregleda možnost iz člena 2 in po potrebi predlaga spremembo ali odpravo te možnosti.

Člen 4

Uredba (ES) št. 1126/2008 se razveljavi.
Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. septembra 2023
Za Komisijo predsednica Ursula VON DER LEYEN
(1)   UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).
(3)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MRS 1  Predstavljanje računovodskih izkazov
MRS 2  Zaloge
MRS 7  Izkaz denarnih tokov
MRS 8  Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake
MRS 10  Dogodki po obdobju poročanja
MRS 12  Davek od dohodka
MRS 16  Opredmetena osnovna sredstva
MRS 19  Zaslužki zaposlenih
MRS 20  Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči
MRS 21  Vplivi sprememb menjalnih tečajev
MRS 23  Stroški izposojanja
MRS 24  Razkrivanje povezanih oseb
MRS 26  Računovodenje in poročanje pokojninskih programov
MRS 27  Ločeni računovodski izkazi
MRS 28  Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige
MRS 29  Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih
MRS 32  Finančni instrumenti: predstavljanje
MRS 33  Čisti dobiček na delnico
MRS 34  Medletno računovodsko poročanje
MRS 36  Oslabitev sredstev
MRS 37  Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva
MRS 38  Neopredmetena sredstva
MRS 39  Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje
MRS 40  Naložbene nepremičnine
MRS 41  Kmetijstvo
MSRP 1  Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja
MSRP 2  Plačilo na podlagi delnic
MSRP 3  Poslovne združitve
MSRP 5  Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
MSRP 6  Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev
MSRP 7  Finančni instrumenti: razkritja
MSRP 8  Poslovni odseki
MSRP 9  Finančni instrumenti
MSRP 10  Konsolidirani računovodski izkazi
MSRP 11  Skupni aranžmaji
MSRP 12  Razkritje deležev v drugih podjetjih
MSRP 13  Merjenje poštene vrednosti
MSRP 15  Prihodki iz pogodb s kupci
MSRP 16  Najemi
MSRP 17  Zavarovalne pogodbe
OPMSRP 1  Spremembe obstoječih obveznosti razgradnje, vrnitve v prvotno stanje in podobnih obveznosti
OPMSRP 2  Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti
OPMSRP 5  Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja
OPMSRP 6  Obveznosti iz udeležbe na specifičnem trgu – odpadna električna in elektronska oprema
OPMSRP 7  Uporaba pristopa preračuna po MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih
OPMSRP 10  Medletno računovodsko poročanje in oslabitev
OPMSRP 12  Dogovori o koncesiji storitev
OPMSRP 14  MRS 19 – Omejitev sredstva določenih zaslužkov, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti
OPMSRP 16  Varovanje čiste naložbe v podjetje v tujini pred tveganjem
OPMSRP 17  Razdelitve nedenarnih sredstev lastnikom
OPMSRP 19  Prenehanje finančnih obveznosti na podlagi kapitalskih instrumentov
OPMSRP 20  Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa
OPMSRP 21  Dajatve
OPMSRP 22  Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnja nadomestila
OPMSRP 23  Negotovost glede obravnav davka od dohodka
SOP-7  Uvedba eura
SOP-10  Državna pomoč – brez posebnih povezav s poslovanjem
SOP-25  Davek od dohodka – spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev
SOP-29  Dogovori o koncesiji storitev: razkritja
SOP-32  Neopredmetena sredstva – stroški spletnega mesta
Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS www.iasb.org.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 1

Predstavljanje računovodskih izkazov

Predstavljanje računovodskih izkazov

CILJ

1

Ta standard predpisuje podlago za predstavljanje računovodskih izkazov za splošne namene, da se zagotovi primerljivost tako z lastnimi računovodskimi izkazi podjetja iz prejšnjih obdobij kot tudi z računovodskimi izkazi drugih podjetij. Določa splošne zahteve za predstavljanje računovodskih izkazov, smernice za njihovo sestavo in minimalne zahteve glede njihove vsebine.

PODROČJE UPORABE

2

Podjetje uporablja ta standard pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov za splošne namene v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).

3

Drugi MSRP določajo pripoznavanje, merjenje in zahteve po razkritju za specifične transakcije in druge dogodke.

4

Ta standard se ne uporablja za sestavo in vsebino strnjenih medletnih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje. Vendar se 15.–35. člen uporabljajo za takšne računovodske izkaze. Ta standard se uporablja enako za vsa podjetja, vključno s podjetji, ki predstavijo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, in podjetji, ki predstavijo ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.

5

V tem standardu je uporabljena terminologija, primerna za pridobitna podjetja, kamor spadajo tudi podjetja javnega sektorja. Če ta standard uporabljajo nepridobitna podjetja zasebnega ali javnega sektorja, bodo morda morala popraviti opise posameznih vrstičnih postavk v računovodskih izkazih in računovodskih izkazov samih.

6

Podobno velja za podjetja, ki nimajo lastniškega kapitala, kot je opredeljen v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (npr. nekateri vzajemni skladi), in podjetja, katerih delniški kapital ni lastniški kapital (npr. nekatera zadružna podjetja), ki bodo morda morala prilagoditi predstavljanje računovodskih izkazov, kjer so navedeni deleži članov ali lastnikov enot.

OPREDELITVE POJMOV

7

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Računovodske usmeritve so opredeljene v 5. členu MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake in izraz se v tem standardu uporablja v istem pomenu.

 

Računovodski izkazi za splošne namene (imenovani „računovodski izkazi“) so tisti, ki so namenjeni potrebam uporabnikov, ki nimajo možnosti zahtevati, da podjetje izdeluje poročila, prilagojena njihovim posebnim potrebam po informacijah.

 

Neizvedljiv: zahteva je neizvedljiva, če je podjetje kljub vsem razumnim prizadevanjem ne more izvesti.

 

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) so standardi in pojasnila, ki jih izda Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Vsebujejo:

(a)

mednarodne standarde računovodskega poročanja;

(b)

mednarodne računovodske standarde;

(c)

pojasnila OPMSRP; in

(d)

pojasnila SOP (1).

 

Pomemben:

Informacije so pomembne, če bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bodo opustitev, napačna navedba ali zmanjšana razumljivost informacij vplivale na odločitve, ki jih primarni uporabniki računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije o določenem poročajočem podjetju.

Pomembnost je odvisna od narave ali pomena informacij ali obojega. Podjetje presodi, ali so informacije, bodisi posamično bodisi v kombinaciji z drugimi informacijami, pomembne v okviru njegovih računovodskih izkazov kot celote.

Informacije so manj razumljive, če so sporočene na način, ki bi za primarne uporabnike računovodskih izkazov imel podoben učinek, kot če bi se informacije opustile ali napačno navedle. Primeri okoliščin, ki lahko vodijo do zmanjšane razumljivosti pomembnih informacij:

(a)

informacije v zvezi s pomembno postavko, transakcijo ali drugim dogodkom so razkrite v računovodskih izkazih, vendar so podane v nedoločenem ali nejasnem jeziku;

(b)

informacije v zvezi s pomembno postavko, transakcijo ali drugim dogodkom so razpršene po računovodskih izkazih;

(c)

postavke, transakcije ali drugi dogodki, ki si niso podobni, so neprimerno združeni;

(d)

postavke, transakcije ali drugi dogodki, ki so si podobni, so neprimerno razdruženi; in

(e)

razumljivost računovodskih izkazov je zmanjšana, ker so pomembne informacije zakrite z nepomembnimi informacijami v takem obsegu, da primarni uporabnik ne more ugotoviti, katere informacije so pomembne.

Presoja, ali je mogoče razumno pričakovati, da bodo informacije vplivale na odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov za splošne namene določenega poročajočega podjetja, od podjetja zahteva, da upošteva značilnosti teh uporabnikov, pri čemer upošteva tudi okoliščine samega podjetja.

Številni obstoječi in potencialni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki od poročajočih podjetij ne morejo zahtevati, da zagotavljajo informacije neposredno njim, in se morajo za večino finančnih informacij, ki jih potrebujejo, zanašati na računovodske izkaze za splošne namene. Zato so primarni uporabniki, ki so jim namenjeni računovodski izkazi za splošne namene. Računovodski izkazi se pripravljajo za uporabnike, ki ustrezno poznajo poslovne in gospodarske dejavnosti ter skrbno pregledujejo in analizirajo informacije. Včasih potrebujejo tudi dobro obveščeni in skrbni uporabniki pomoč svetovalca, da lahko razumejo informacije o kompleksnih gospodarskih dejavnostih ali dogodkih.

 

Pojasnila vsebujejo informacije, ki dopolnjujejo tiste iz izkaza finančnega položaja, izkaza oziroma izkazov poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, izkaza sprememb lastniškega kapitala in izkaza denarnih tokov. V pojasnilih so navedeni besedni opisi ali razdružitve postavk, predstavljenih v izkazih, in informacije o tistih postavkah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v izkaze.

 

Drugi vseobsegajoči donos vsebuje postavke prihodkov in odhodkov (vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev), ki niso pripoznane v poslovnem izidu, kakor zahtevajo ali dovoljujejo drugi MSRP.

Sestavine drugega vseobsegajoča donosa vključujejo:

(a)

spremembe presežka iz prevrednotenja (glej MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena sredstva);

(b)

ponovno merjenje programov z določenimi zaslužki (glej MRS 19 Zaslužki zaposlenih);

(c)

dobičke in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetja v tujini (glej MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev);

(d)

dobičke in izgube iz naložb v kapitalske instrumente, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9 Finančni instrumenti;

(da)

dobičke in izgube iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9;

(e)

učinkoviti del dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem ter dobičke in izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki varujejo naložbe v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9 (glej poglavje 6 MSRP 9);

(f)

za nekatere obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, znesek spremembe poštene vrednosti, ki se lahko pripiše spremembam kreditnega tveganja obveznosti (glej 5.7.7. člen MSRP 9);

(g)

spremembe časovne vrednosti opcij pri ločevanju notranje vrednosti in časovne vrednosti opcijske pogodbe ter določitvi samo sprememb notranje vrednosti kot instrumenta za varovanje pred tveganjem (glej poglavje 6 MSRP 9);

(h)

spremembe vrednosti terminskih elementov terminskih pogodb pri ločevanju terminskega elementa in promptnega elementa terminske pogodbe ter določitvi samo sprememb promptnega elementa kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, kot tudi spremembe vrednosti v bazičnih točkah izraženega valutnega tečajnega razmika pri finančnem instrumentu, kadar se ga izključi iz določitve tega finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem (glej poglavje 6 MSRP 9);

(i)

finančne prihodke ali finančne odhodke iz zavarovanja iz izdanih pogodb iz področja uporabe MSRP 17 Zavarovalne pogodbe, izključene iz poslovnega izida, kadar se skupni finančni prihodki ali finančni odhodki iz zavarovanja razdružijo, da se v poslovni izid vključi znesek, določen s sistematično razporeditvijo z uporabo 88.(b) člena MSRP 17 ali z zneskom, ki odpravi računovodska neskladja s finančnimi prihodki ali finančnimi odhodki, ki izhajajo iz postavk, ki so podlaga, z uporabo 89.(b) člena MSRP 17; in

(j)

finančne prihodke ali finančne odhodke iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, izključene iz poslovnega izida, kadar se skupni finančni prihodki ali finančni odhodki iz pozavarovanja razdružijo, da se v poslovni izid vključi znesek, določen s sistematično razporeditvijo z uporabo 88.(b) člena MSRP 17.

 

Lastniki so imetniki instrumentov, ki so razvrščeni kot lastniški kapital.

 

Poslovni izid je celotni prihodek, zmanjšan za odhodke, razen sestavin drugega vseobsegajočega donosa.

 

Prilagoditve zaradi prerazvrstitev so zneski, prerazvrščeni v poslovni izid v tekočem obdobju, ki so bili v tekočem ali v prejšnjih obdobjih pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu.

 

Celotni vseobsegajoči donos je sprememba lastniškega kapitala v obdobju, ki je posledica transakcij ali drugih dogodkov, razen sprememb, ki so posledica transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki.

Celotni vseobsegajoči donos vsebuje vse sestavine „poslovnega izida“ in „drugega vseobsegajočega donosa“.

8

Čeprav se v tem standardu uporabljajo izrazi „drugi vseobsegajoči donos“, „poslovni izid“ in „celotni vseobsegajoči donos“, lahko podjetje za opisovanje skupnih zneskov uporablja druge izraze, če je pomen jasen. Na primer, podjetje lahko za opisovanje poslovnega izida uporablja izraz „čisti dobiček“.

8A

Naslednji izrazi so opisani v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in imajo v tem standardu pomen, kot je natančno določen v MRS 32:

(a)

finančni instrument s prodajno opcijo, ki je razvrščen kot kapitalski instrument (opisano v 16.A in 16.B členu MRS 32);

(b)

instrument, ki podjetju nalaga obvezo, da drugi osebi izroči sorazmeren delež čistih sredstev podjetja samo v primeru prenehanja, in je razvrščen kot kapitalski instrument (opisano v 16.C in 16.D členu MRS 32).

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Namen računovodskih izkazov

9

Računovodski izkazi so strukturirana predstavitev finančnega položaja in finančne uspešnosti podjetja. Cilj računovodskih izkazov je navesti informacije o finančnem položaju, finančni uspešnosti in denarnih tokovih podjetja, ki so uporabne za širok krog uporabnikov pri njihovih poslovnih odločitvah. Računovodski izkazi prikazujejo tudi rezultate upravljanja virov, zaupanih poslovodstvu. Da bi računovodski izkazi dosegli ta cilj, so v njih navedene informacije podjetja o:

(a)

sredstvih;

(b)

obveznostih;

(c)

lastniškem kapitalu;

(d)

prihodkih in odhodkih, vključno z dobički in izgubami;

(e)

vplačilih lastnikov in izplačilih lastnikom, ko delujejo kot lastniki, in

(f)

denarnih tokovih.

Te informacije skupaj z drugimi informacijami v pojasnilih pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov pri napovedovanju prihodnjih denarnih tokov v podjetju ter zlasti njihovega časovnega okvira in gotovosti.

Celoten sklop računovodskih izkazov

10

Celoten sklop računovodskih izkazov vsebuje:

(a)

izkaz finančnega položaja po stanju na koncu obdobja;

(b)

izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa za obdobje;

(c)

izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje;

(d)

izkaz denarnih tokov za obdobje;

(e)

pojasnila, ki obsegajo pomembne informacije o računovodskih usmeritvah in drugo pojasnjevalno gradivo;

(ea)

primerjalne informacije iz predhodnega obdobja, kot so določene v 38. in 38.A členu, ter

(f)

izkaz finančnega položaja po stanju na začetku predhodnega obdobja, če podjetje uporablja računovodsko usmeritev za nazaj ali postavke v računovodskih izkazih preračuna za nazaj ali če postavke v računovodskih izkazih prerazvrsti v skladu s 40.A–40.D členom.

Podjetje lahko namesto naslovov, ki se uporabljajo v tem standardu, uporablja druge naslove. Podjetje lahko na primer namesto naslova „izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa“ uporabi „izkaz vseobsegajočega donosa“.

10A

Podjetje lahko predstavi en izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, pri čemer sta poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos predstavljena v dveh oddelkih. Oddelka se predstavita skupaj, pri čemer je najprej predstavljen oddelek poslovnega izida, takoj za njim pa oddelek drugega vseobsegajočega donosa. Podjetje lahko oddelek poslovnega izida predstavi v ločenem izkazu poslovnega izida. V takem primeru se ločeni izkaz poslovnega izida predstavi neposredno pred izkazom vseobsegajočega donosa, ki se začne s poslovnim izidom.

11

Podjetje predstavi vse računovodske izkaze v celotnem sklopu računovodskih izkazov z enako pomembnostjo.

12

[črtano]

13

Številna podjetja predstavijo izven računovodskih izkazov s strani poslovodstva pripravljen finančni pregled, ki opisuje in pojasnjuje glavne značilnosti finančne uspešnosti podjetja in njegovega finančnega položaja ter glavne negotovosti, s katerimi se srečuje. Takšno poročilo lahko vključuje pregled:

(a)

glavnih dejavnikov in vplivov, ki narekujejo finančno uspešnost, vključno s spremembami v okolju, v katerem podjetje posluje, odzivi podjetja na takšne spremembe in njihove posledice ter naložbenimi usmeritvami za ohranitev in izboljšanje finančne uspešnosti, vključno s politiko dividend;

(b)

virov financiranja in želenega razmerja med obveznostmi in lastniškim kapitalom podjetja ter

(c)

virov sredstev podjetja, ki niso pripoznani v izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP.

14

Številna podjetja predstavijo izven računovodskih izkazov tudi poročila in izkaze, kot so poročila o okolju in izkazi dodane vrednosti, zlasti v dejavnostih, kjer je okolje pomemben dejavnik, in če so zaposleni obravnavani kot pomembna skupina uporabnikov. Za poročila in izkaze, predstavljene izven računovodskih izkazov, MSRP ne veljajo.

Splošne značilnosti

Pošteno predstavljanje in skladnost z MSRP

15

Računovodski izkazi pošteno predstavljajo finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Pošteno predstavljanje pomeni prikazovanje dejanskih učinkov transakcij, drugih dogodkov in okoliščin v skladu z opredelitvami in merili za pripoznanje za sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke iz Temeljnega okvira za računovodsko poročanje (v nadaljnjem besedilu: temeljni okvir). Uporaba MSRP in morebitna dodatna razkritja, če so potrebna, naj bi se odrazila v računovodskih izkazih, ki zagotavljajo pošteno predstavljanje.

16

Podjetje, katerega računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP, v pojasnila vključi izrecno in brezpogojno izjavo o skladnosti z MSRP. Podjetje računovodskih izkazov ne označi za skladne z MSRP, če ne izpolnjujejo vseh zahtev MSRP.

17

Podjetje v skoraj vseh okoliščinah zagotovi pošteno predstavljanje, če so računovodski izkazi izdelani v skladu z ustreznimi MSRP. Pošteno predstavljanje od podjetja zahteva tudi, da:

(a)

izbere in uporablja računovodske usmeritve v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake. MRS 8 določa hierarhijo veljavnih napotkov, ki jih poslovodstvo upošteva, če ne obstaja MSRP, ki bi se neposredno nanašal na določeno postavko;

(b)

predstavi informacije, tudi računovodske usmeritve, na način, ki daje ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive informacije;

(c)

navede dodatna razkritja, če skladnost s specifičnimi zahtevami MSRP ne zadostuje, da bi uporabniki razumeli vpliv posameznih transakcij, drugih dogodkov in okoliščin na finančni položaj in finančno uspešnost podjetja.

18

Podjetje ne more popraviti neustreznih računovodskih usmeritev niti z razkritjem uporabljenih računovodskih usmeritev niti s pojasnili ali pojasnjevalnim gradivom.

19

V izredno redkih primerih, ko poslovodstvo sklene, da bi bila skladnost z zahtevo v določenem MSRP zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, podjetje odstopa od te zahteve na način, določen v 20. členu, če to zahteva oziroma tega izrecno ne prepoveduje ustrezen regulativni okvir.

20

Če podjetje odstopa od zahteve iz določenega MSRP v skladu z 19. členom, razkrije:

(a)

da je poslovodstvo potrdilo, da računovodski izkazi pošteno prikazujejo finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove v podjetju;

(b)

da je upoštevalo ustrezne MSRP, vendar je odstopalo od določene zahteve, da bi zagotovilo pošteno predstavitev;

(c)

naslov MSRP, od katerega podjetje odstopa, vrsto odstopanja, vključno z obravnavo, ki bi jo MSRP zahteval, razlog, zakaj bi bila takšna obravnava v danih okoliščinah zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, in sprejeto obravnavo, ter

(d)

finančne učinke odstopanja od zahteve za vsako posamezno postavko v računovodskih izkazih za vsa predstavljena obdobja, o kateri bi poročali ob izpolnitvi zahteve.

21

Če je podjetje odstopalo od zahteve določenega MSRP v preteklem obdobju in če to odstopanje vpliva na pripoznane zneske v računovodskih izkazih za tekoče obdobje, opravi razkritja, določena v točkah (c) in (d) 20. člena.

22

Na primer, 21. člen se uporablja, če je podjetje v preteklem obdobju odstopalo od zahteve določenega MSRP, ki ureja merjenje sredstev ali obveznosti, in to odstopanje vpliva na merjenje sprememb sredstev in obveznosti, pripoznanih v računovodskih izkazih za tekoče obdobje.

23

V izredno redkih primerih, ko poslovodstvo sklene, da bi bila skladnost z zahtevo v določenem MSRP zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, vendar pa ustrezen regulativni okvir odstopanje od zahteve izrecno prepoveduje, podjetje do največje možne mere zmanjša zaznane zavajajoče vidike skladnosti, tako da razkrije:

(a)

naslov MSRP, za katerega gre, vrsto zahteve in razlog, zakaj je poslovodstvo sklenilo, da bi bilo izpolnjevanje zahteve v danih okoliščinah zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, ter

(b)

prilagoditve vseh posameznih postavk v računovodskih izkazih za vsa predstavljena obdobja, za katere poslovodstvo meni, da so nujno potrebne za pošteno predstavitev.

24

Za namen 19.–23. člena bi bila posamezna informacija v neskladju s ciljem računovodskih izkazov, če ne prikazuje verodostojno transakcij, drugih dogodkov in okoliščin, za katere se trdi ali bi se lahko upravičeno domnevalo, da jih prikazuje, kar bi posledično verjetno vplivalo na poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov. Pri presojanju, ali je izpolnjevanje določene zahteve MSRP zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, poslovodstvo upošteva:

(a)

zakaj v danih okoliščinah ni dosežen cilj računovodskih izkazov in

(b)

kako se okoliščine podjetja razlikujejo od okoliščin tistih podjetij, ki zahtevo izpolnjujejo. Če druga podjetja v podobnih okoliščinah izpolnjujejo zahtevo, obstaja ovrgljiva predpostavka, da izpolnjevanje določene zahteve ni zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru.

Delujoče podjetje

25

Ko poslovodstvo pripravlja računovodske izkaze, oceni sposobnost podjetja za nadaljevanje delovanja. Podjetje pripravi računovodske izkaze ob predpostavki delujočega podjetja, razen če namerava poslovodstvo likvidirati podjetje ali ustaviti poslovanje ali če nima druge možnosti, kot da stori eno ali drugo. Če se poslovodstvo pri oblikovanju svoje ocene zaveda pomembnih negotovosti, povezanih z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti podjetja za nadaljevanje delovanja, podjetje takšne negotovosti razkrije. Če podjetje računovodskih izkazov ne pripravi ob predpostavki delujočega podjetja, to dejstvo razkrije skupaj s podlago, na kateri je pripravilo računovodske izkaze, in z razlogom, zakaj podjetje ni obravnavano kot delujoče podjetje.

26

Pri ocenjevanju, ali je predpostavka delujočega podjetja ustrezna, poslovodstvo upošteva vse razpoložljive informacije o predvidenem nadaljnjem delovanju v naslednjih dvanajstih mesecih od konca obdobja poročanja, lahko pa tudi v daljšem obdobju. V kakšnem obsegu jih upošteva, je v vsakem primeru odvisno od dejstev. Če je podjetje v preteklosti poslovalo z dobičkom in ima takojšen dostop do finančnih virov, lahko brez podrobne analize sklene, da je predpostavka delujočega podjetja ustrezna računovodska podlaga. V drugih primerih pa mora poslovodstvo upoštevati več različnih dejavnikov, povezanih s trenutno in pričakovano dobičkonosnostjo, roki za vračilo dolgov in možnimi viri nadomestnega financiranja, preden lahko sklepa, da je predpostavka delujočega podjetja ustrezna.

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka

27

Podjetje pripravlja svoje računovodske izkaze, razen informacij o denarnih tokovih, z uporabo računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

28

Pri računovodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka se postavke pripoznajo kot sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki in odhodki (sestavine računovodskih izkazov), če ustrezajo opredelitvam in merilom za pripoznanje za te sestavine iz temeljnega okvira.

Pomembnost in združevanje

29

Podjetje ločeno predstavi vsako pomembno skupino, sestavljeno iz podobnih postavk. Podjetje predstavi postavke različne narave ali vloge ločeno, razen če so nepomembne.

30

Računovodski izkazi so rezultat obdelave velikega števila transakcij ali drugih dogodkov, ki so združeni v skupine v skladu z njihovo naravo ali vlogo. Končna stopnja združevanja in razvrščanja je predstavitev strnjenih in razvrščenih podatkov, ki predstavljajo posamezne vrstične postavke v računovodskih izkazih. Če kaka vrstična postavka ni pomembna, se združi z drugimi postavkami bodisi v teh izkazih bodisi v pojasnilih. Postavka, ki ni dovolj pomembna, da bi jo bilo upravičeno posebej predstaviti v teh izkazih, je lahko dovolj pomembna, da jo je treba ločeno predstaviti v pojasnilih.

30A

Pri uporabi tega in drugih MSRP se podjetje ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin odloči, kako bo združevalo informacije v računovodskih izkazih, vključno s pojasnili. Podjetje ne zmanjša razumljivosti svojih računovodskih izkazov, tako da pomembne informacije pomeša z nepomembnimi oziroma združi pomembne postavke, ki so različne narave ali imajo različno vlogo.

31

Nekateri MSRP določajo informacije, ki jih je treba vključiti v računovodske izkaze, ki vključujejo pojasnila. Podjetju ni treba zagotoviti posebnega razkritja, ki ga zahteva določen MSRP, če informacija, ki izhaja iz razkritja, ni pomembna. To velja tudi v primeru, če MSRP vsebuje seznam posebnih zahtev ali jih opisuje kot minimalne zahteve. Podjetje tudi premisli, ali naj navede dodatna razkritja, če izpolnjevanje specifičnih zahtev MSRP ne zadostuje, da bi uporabniki računovodskih izkazov razumeli vpliv posameznih transakcij, drugih dogodkov in okoliščin na finančni položaj in finančno uspešnost podjetja.

Pobot

32

Podjetje ne pobota sredstev in obveznosti niti prihodkov in odhodkov, razen če določen MSRP zahteva ali dovoljuje pobot.

33

Podjetje ločeno poroča o sredstvih in obveznostih kot tudi prihodkih in odhodkih. Pobot v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v izkazu finančnega položaja zmanjšuje uporabnikovo sposobnost razumeti transakcije, druge dogodke in okoliščine, do katerih je prišlo, ter oceniti prihodnje denarne tokove v podjetju, razen če pobot odseva vsebino transakcije ali drugega dogodka. Merjenje čiste vrednosti sredstev brez popravkov vrednosti, na primer zastarelih zalog in dvomljivih terjatev, ni pobot.

34

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci zahteva, da podjetje meri prihodke iz pogodb s kupci po znesku nadomestila, do katerega bo po pričakovanjih upravičeno v zameno za prenos obljubljenega blaga ali storitev. Na primer, znesek pripoznanih prihodkov odraža vse trgovinske in količinske popuste, ki jih podjetje dovoljuje. Podjetje v okviru svojih rednih dejavnosti izvaja druge transakcije, ki ne ustvarjajo prihodkov, vendar so povezane z glavnimi dejavnostmi, ki ustvarjajo prihodke. Podjetje predstavi posledice takih transakcij, če taka predstavitev odseva vsebino transakcije ali drugega dogodka, s pobotom dohodkov z ustreznimi odhodki, ki so nastali pri isti transakciji. Na primer:

(a)

podjetje predstavi dobičke in izgube pri odtujitvi nekratkoročnih sredstev, tudi naložb in poslovnih sredstev, tako da se od zneska nadomestila odštejejo knjigovodska vrednost sredstva in s tem povezani odhodki za prodajo, ter

(b)

podjetje lahko izdatek za rezervacijo, ki se pripozna v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva in povrne v skladu s pogodbo s tretjo osebo (npr. garancijska pogodba, sklenjena z dobaviteljem), pobota z ustreznim povračilom.

35

Poleg tega podjetje dobičke in izgube, ki izhajajo iz skupine podobnih transakcij, prikaže v čistem znesku, na primer dobičke in izgube iz tečajnih razlik ali dobičke in izgube iz finančnih instrumentov v posesti za trgovanje. Takšne dobičke in izgube pa podjetje predstavi ločeno, če so pomembni.

Pogostost poročanja

36

Podjetje predstavi celoten sklop računovodskih izkazov (vključno s primerjalnimi informacijami) najmanj vsako leto. Če podjetje spremeni konec obdobja poročanja in računovodske izkaze predstavi za obdobje, daljše ali krajše od enega leta, podjetje poleg obdobja, obravnavanega v računovodskih izkazih, razkrije:

(a)

razlog, da uporablja daljše ali krajše obdobje, ter

(b)

dejstvo, da zneski v računovodskih izkazih niso v celoti primerljivi.

37

Praviloma podjetje računovodske izkaze dosledno pripravlja za obdobje enega leta. Vendar nekatera podjetja iz praktičnih razlogov raje poročajo na primer za obdobje 52 tednov. Ta standard ne izključuje te prakse.

Primerjalne informacije

Minimalne primerjalne informacije

38

Podjetje za vse prikazane zneske v računovodskih izkazih tekočega obdobja predstavi primerjalne informacije iz predhodnega obdobja, razen če MSRP zahtevajo ali dovoljujejo drugače. Podjetje vključi primerjalne informacije za besedne in opisne informacije, če je to pomembno za razumevanje računovodskih izkazov tekočega obdobja.

38A

Podjetje predstavi najmanj dva izkaza finančnega položaja, dva izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, dva ločena izkaza poslovnega izida (če je predstavljen), dva izkaza denarnih tokov, dva izkaza sprememb lastniškega kapitala in povezana pojasnila.

38B

V nekaterih primerih so besedne informacije, ki jih vsebujejo računovodski izkazi enega ali več predhodnih obdobij, v tekočem obdobju še vedno relevantne. Podjetje na primer v tekočem obdobju razkrije podrobnosti o pravnem sporu, katerega izid je bil ob koncu predhodnega obdobja negotov in je še nerešen. Uporabnikom lahko koristi razkritje informacije, da je ob koncu predhodnega obdobja obstajala negotovost, in razkritje informacije o ukrepih, ki so bili v obdobju sprejeti, da bi se negotovost razrešila.

Dodatne primerjalne informacije

38C

Podjetje lahko poleg minimalnih primerjalnih računovodskih izkazov, ki jih zahtevajo MSRP, predstavi dodatne primerjalne informacije, če so te pripravljene v skladu z MSRP. Te primerjalne informacije lahko vsebujejo enega ali več izkazov iz 10. člena, vendar ni treba, da obsegajo celoten sklop računovodskih izkazov. V takšnem primeru podjetje predstavi povezane informacije v pojasnilih za te dodatne izkaze.

38D

Podjetje lahko na primer predstavi tretji izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa (s čimer predstavi tekoče obdobje, predhodno obdobje in dodatno primerjalno obdobje). Vendar podjetju ni treba predstaviti tretjega izkaza finančnega položaja, tretjega izkaza denarnih tokov ali tretjega izkaza sprememb lastniškega kapitala (tj. dodatnega primerjalnega računovodskega izkaza). Podjetje mora v pojasnilih k računovodskim izkazom predstaviti primerjalne informacije, povezane s tem dodatnim izkazom poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

39–40

[črtano]

Sprememba računovodske usmeritve, preračun za nazaj ali prerazvrstitev

40A

Podjetje poleg minimalnih primerjalnih računovodskih izkazov, ki se zahtevajo v 38.A členu, predstavi tretji izkaz finančnega položaja po stanju na začetku predhodnega obdobja, če:

(a)

uporablja računovodsko usmeritev za nazaj, naredi preračun postavk v računovodskih izkazih za nazaj ali prerazvrsti postavke v računovodskih izkazih in

(b)

uporaba za nazaj, preračun za nazaj ali prerazvrstitev pomembno vplivajo na informacije v izkazu finančnega položaja na začetku predhodnega obdobja.

40B

V okoliščinah, opisanih v 40.A členu, podjetje predstavi tri izkaze finančnega položaja po stanju na:

(a)

koncu tekočega obdobja;

(b)

koncu predhodnega obdobja in

(c)

začetku predhodnega obdobja.

40C

Če se od podjetja zahteva, da predstavi dodaten izkaz finančnega položaja v skladu s 40.A členom, mora razkriti informacije, ki jih zahtevajo 41.–44. člen in MRS 8. Vendar mu ni treba predstaviti povezanih pojasnil k začetnemu izkazu finančnega položaja po stanju na začetku predhodnega obdobja.

40D

Datum začetnega izkaza finančnega položaja je začetek predhodnega obdobja ne glede na to, ali računovodski izkazi podjetja predstavljajo primerjalne informacije za zgodnejša obdobja (kot je dovoljeno v 38.C členu).

41

Če podjetje spremeni predstavitev ali razvrstitev postavk v računovodskih izkazih, prerazvrsti primerjalne zneske, razen če je to neizvedljivo. Če podjetje prerazvrsti primerjalne zneske, razkrije (vključno s stanjem na začetku predhodnega obdobja):

(a)

naravo prerazvrstitve;

(b)

zneske v vsaki postavki ali skupini postavk, ki se so se prerazvrstili, in

(c)

razlog za prerazvrstitev.

42

Če je prerazvrstitev primerjalnih zneskov neizvedljiva, podjetje razkrije:

(a)

razlog, zakaj zneskov ni bilo mogoče prerazvrstiti, ter

(b)

naravo prilagoditev, do katerih bi prišlo, če bi se zneski prerazvrstili.

43

Povečanje primerljivosti informacij med posameznimi obdobji pomaga uporabnikom pri sprejemanju poslovnih odločitev, in sicer predvsem s tem, da omogoča ocenjevanje trendov finančnih informacij za namen napovedovanja. V nekaterih okoliščinah je prerazvrstitev primerjalnih informacij iz preteklega obdobja, da bi se dosegla primerljivost s tekočim obdobjem, neizvedljiva. Na primer, podjetje v preteklih obdobjih podatkov morda ni zbralo na način, ki bi dovoljeval prerazvrstitev, in morda je poustvarjanje informacije neizvedljivo.

44

MRS 8 obravnava prilagoditve primerjalnih informacij, ki so obvezne, kadar podjetje spremeni računovodsko usmeritev ali popravi napako.

Doslednost predstavljanja

45

Podjetje ohrani enako predstavljanje in razvrščanje postavk v računovodskih izkazih iz obdobja v obdobje, razen če:

(a)

se zaradi pomembne spremembe narave poslovanja podjetja ali ob pregledu njegovih računovodskih izkazov izkaže, da bi bilo ob upoštevanju meril za izbiro in uporabo računovodskih usmeritev iz MRS 8 primernejše drugačno predstavljanje ali razvrščanje, ali

(b)

določen MSRP zahteva spremembe v načinu predstavljanja.

46

Na primer, pomembna pridobitev ali odtujitev ali pa pregled predstavitve v računovodskih izkazih lahko nakazuje, da je potrebno drugačno predstavljanje računovodskih izkazov. Podjetje spremeni predstavljanje svojih računovodskih izkazov le v primeru, ko spremenjena predstavitev vsebuje zanesljive informacije, ki so ustreznejše za uporabnike računovodskih izkazov, in ko obstaja velika verjetnost, da se bo popravljena sestava uporabljala tudi v prihodnosti, tako da primerljivost ne bo slabša. Pri takšnem spreminjanju predstavljanja podjetje prerazvrsti svoje primerjalne informacije v skladu z 41. in 42. členom.

SESTAVA IN VSEBINA

Uvod

47

Ta standard zahteva določena razkritja v izkazu finančnega položaja, v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v izkazu sprememb lastniškega kapitala ter razkritje drugih vrstičnih postavk v teh izkazih ali v pojasnilih. MRS 7 Izkaz denarnih tokov določa zahteve za predstavljanje informacij o denarnih tokovih.

48

Ta standard občasno uporablja izraz „razkritje“ v širšem pomenu, ki vključuje postavke, predstavljene v računovodskih izkazih. Razkritja so obvezna tudi v drugih MSRP. Če ta standard oziroma drug MSRP ne določa drugače, se lahko razkritja prikažejo v računovodskih izkazih.

Identifikacija računovodskih izkazov

49

Podjetje računovodske izkaze jasno identificira in jih razlikuje od drugih informacij v istem objavljenem dokumentu.

50

MSRP veljajo samo za računovodske izkaze in ne nujno za druge informacije, ki so predstavljene v letnem poročilu, dokumentih, predloženih regulativnemu organu, ali v drugem dokumentu. Zato je pomembno, da so uporabniki sposobni ločevati informacije, pripravljene z uporabo MSRP, od drugih informacij, ki utegnejo uporabnikom koristiti, vendar zanje ne veljajo iste zahteve.

51

Podjetje jasno identificira vsak računovodski izkaz in pojasnila. Poleg tega podjetje vidno prikaže in – če je za pravilno razumevanje predstavljenih informacij potrebno – ponovi sledeče informacije:

(a)

naziv ali drugo vrsto identifikacije poročajočega podjetja in vse spremembe teh informacij, ki so nastale od konca predhodnega obdobja poročanja;

(b)

ali gre za računovodske izkaze posameznega podjetja ali skupine podjetij;

(c)

datum konca obdobja poročanja ali obdobja, obravnavanega v sklopu računovodskih izkazov ali pojasnil;

(d)

predstavitvena valuta, kot je opredeljena v MRS 21, in

(e)

raven zaokroževanja, uporabljena pri predstavitvi zneskov v računovodskih izkazih.

52

Podjetje izpolni zahteve iz 51. člena s predstavljanjem ustreznih naslovov strani, izkazov, pojasnil, stolpcev in podobno. Pri določanju najboljšega načina predstavitve takšnih informacij je potrebna presoja. Če na primer podjetje predstavlja računovodske izkaze v elektronski obliki, se ne uporabljajo nujno ločene strani; podjetje tako predstavi zgornje postavke, da zagotovi razumevanje informacij, podanih v računovodskih izkazih.

53

Računovodski izkazi so pogosto bolj razumljivi, če podjetje predstavlja informacije v tisočih ali milijonih enot predstavitvene valute. To je sprejemljivo, če podjetje razkrije raven zaokroževanja in če ne izpusti pomembnih informacij.

Izkaz finančnega položaja

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu finančnega položaja

54

Izkaz finančnega položaja vsebuje vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske:

(a)

opredmetenih osnovnih sredstev;

(b)

naložbenih nepremičnin;

(c)

neopredmetenih sredstev;

(d)

finančnih sredstev (brez zneskov, prikazanih v točkah (e), (h) in (i));

(da)

portfeljev pogodb iz področja uporabe MSRP 17, ki so sredstva, razdruženih, kot se zahteva v 78. členu MSRP 17,

(e)

naložb, računovodsko obravnavanih z uporabo kapitalske metode;

(f)

bioloških sredstev, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 Kmetijstvo;

(g)

zalog;

(h)

terjatev do kupcev in drugih terjatev;

(i)

denarja in denarnih ustreznikov;

(j)

vsote sredstev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, in sredstev, ki so vključena v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje;

(k)

obveznosti do dobaviteljev in drugih obveznosti;

(l)

rezervacij;

(m)

finančnih obveznosti (brez zneskov, prikazanih v točkah (k) in (l));

(ma)

portfeljev pogodb iz področja uporabe MSRP 17, ki so obveznosti, razdruženih, kot se zahteva v 78. členu MSRP 17,

(n)

obveznosti za obračunani davek in terjatev za obračunani davek v skladu z MRS 12 Davek od dohodka;

(o)

odloženih obveznosti za davek ali odloženih terjatev za davek v skladu z MRS 12;

(p)

obveznosti, vključenih v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5;

(q)

neobvladujočih deležev, predstavljenih v okviru lastniškega kapitala; in

(r)

izdanega kapitala in rezerv, ki se lahko pripišejo lastnikom obvladujočega podjetja.

55

Podjetje predstavi dodatne vrstične postavke (vključno z razdružitvijo vrstičnih postavk, naštetih v 54. členu), naslove in vmesne seštevke v izkazu finančnega položaja, če je takšna predstavitev koristna za razumevanje finančnega položaja podjetja.

55A

Če podjetje predstavlja vmesne seštevke v skladu s 55. členom, so ti vmesni seštevki:

(a)

sestavljeni iz vrstičnih postavk, ki vsebujejo zneske, pripoznane in izmerjene v skladu z MSRP;

(b)

predstavljeni in označeni tako, da so vrstične postavke, ki sestavljajo vmesni seštevek, jasne in razumljive;

(c)

dosledni iz obdobja v obdobje v skladu s 45. členom ter

(d)

se ne prikažejo bolj poudarjeno od vmesnih seštevkov in seštevkov, ki se zahtevajo v MSRP za izkaz finančnega položaja.

56

Če podjetje predstavlja kratkoročna in nekratkoročna sredstva ter kratkoročne in nekratkoročne obveznosti kot ločene razvrstitve v izkazu finančnega položaja, odloženih terjatev (obveznosti) za davek ne razvrsti kot kratkoročna sredstva (obveznosti).

57

Ta standard ne predpisuje vrstnega reda ali oblike, v katerih podjetje predstavlja postavke. V 54. členu so zgolj naštete postavke, ki so po naravi ali vlogi dovolj različne, da jih je treba v izkazu finančnega položaja predstaviti ločeno. Poleg tega:

(a)

se dodajo vrstične postavke, če je obseg, narava ali vloga postavke ali skupine podobnih postavk taka, da je ločena predstavitev koristna za razumevanje finančnega položaja podjetja, ter

(b)

se lahko opisi in vrstni red postavk ali skupine podobnih postavk dopolnijo glede na naravo podjetja in vrsto njegovih transakcij, da bi zagotovili informacije, ki so koristne za pravilno razumevanje finančnega položaja podjetja. Na primer, finančna institucija lahko dopolni zgoraj navedene opise, da zagotovi informacije, relevantne za poslovanje finančne institucije.

58

Podjetje presodi, ali je treba dodatne postavke predstaviti ločeno, na podlagi ocene:

(a)

narave in likvidnosti sredstev,

(b)

vloge sredstev v podjetju in

(c)

zneskov, narave in časovnega okvira obveznosti.

59

Uporaba različnih podlag za merjenje za različne skupine sredstev nakazuje, da se njihova narava ali vloga razlikuje, zato jih podjetje predstavlja kot ločene vrstične postavke. Na primer, različne skupine opredmetenih osnovnih sredstev se lahko izkazujejo po nabavnih vrednostih ali po prevrednotenih vrednostih v skladu z MRS 16.

Razločevanje med kratkoročnim in nekratkoročnim

60

V skladu s 66.–76. členom podjetje v izkazu finančnega položaja predstavi kratkoročna in nekratkoročna sredstva ter kratkoročne in nekratkoročne obveznosti kot ločene postavke, razen če predstavitev na osnovi njihove likvidnosti zagotovi zanesljive in ustreznejše informacije. V tem primeru podjetje vsa sredstva in obveznosti predstavi po vrstnem redu njihove likvidnosti.

61

Podjetje ne glede na sprejeto metodo predstavljanja razkrije, kolikšen znesek naj bi bil plačan oziroma poravnan pozneje kot v dvanajstih mesecih, pri vsaki vrstični postavki sredstev in obveznosti, ki vključuje zneske, za katere se pričakuje, da bodo plačani ali poravnani:

(a)

v največ dvanajstih mesecih po obdobju poročanja ter

(b)

v več kot dvanajstih mesecih po obdobju poročanja.

62

Če podjetje dobavlja proizvode ali storitve v jasno opredeljivem poslovnem ciklu, daje ločena razvrstitev kratkoročnih in nekratkoročnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja koristne informacije, saj so čista sredstva, ki trajno krožijo kot obratni kapital, in tista sredstva, ki se uporabljajo pri dolgoročnem poslovanju podjetja, ločena. Prav tako izpostavlja sredstva, za katera se pričakuje, da bodo realizirana v tekočem poslovnem ciklu, in obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v istem obdobju.

63

V nekaterih podjetjih, kot so finančne institucije, predstavitev sredstev in obveznosti v naraščajočem ali padajočem vrstnem redu njihove likvidnosti nudi zanesljive in ustreznejše informacije kot predstavitev glede na kratkoročnost in nekratkoročnost, saj podjetje v tem primeru ne dobavlja proizvodov ali storitev v jasno opredeljivem poslovnem ciklu.

64

Pri uporabi 60. člena lahko podjetje predstavi del sredstev in obveznosti na podlagi razvrstitve glede na kratkoročnost in nekratkoročnost, preostali del pa v vrstnem redu njihove likvidnosti, če so na ta način zagotovljene zanesljive in ustreznejše informacije. Takšna dvojna osnova za predstavitev bo morda potrebna, če podjetje opravlja raznolike dejavnosti.

65

Informacije o pričakovanih datumih realizacije sredstev in zapadlosti obveznosti so koristne pri ocenjevanju likvidnosti in solventnosti podjetja. MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja zahteva razkrivanje datumov zapadlosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Finančna sredstva obsegajo terjatve do kupcev in druge terjatve, finančne obveznosti pa obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti. Informacije o pričakovanem datumu unovčenja nedenarnih sredstev, kot so zaloge, in pričakovanem datumu poravnave obveznosti, kot so rezervacije, so prav tako koristne, ne glede na to, ali so sredstva in obveznosti razvrščeni med kratkoročne ali nekratkoročne. Na primer, podjetje razkrije znesek zalog, za katere se pričakuje, da bodo unovčene v več kot dvanajstih mesecih po obdobju poročanja.

Kratkoročna sredstva

66

Podjetje sredstvo razvrsti kot kratkoročno, če:

(a)

pričakuje, da bo sredstvo realiziralo ali ga namerava prodati ali porabiti v normalnem poslovnem ciklu podjetja;

(b)

je sredstvo namenjeno predvsem za trgovanje;

(c)

pričakuje, da bo sredstvo realiziralo v dvanajstih mesecih po obdobju poročanja; ali

(d)

je sredstvo denar ali denarni ustreznik (v skladu z MRS 7), razen če ga je v obdobju najmanj dvanajstih mesecev po obdobju poročanja prepovedano izmenjati ali uporabiti za poravnavo obveznosti.

Podjetje razvrsti vsa druga sredstva kot nekratkoročna.

67

Ta standard uporablja izraz „nekratkoročen“ tako, da vključuje opredmetena, neopredmetena in finančna sredstva dolgoročne narave. Ne prepoveduje uporabe drugačnih opisov, če so njihovi pomeni jasni.

68

Poslovni cikel podjetja je čas od pridobitve sredstev, ki se vključijo v določen proces, do njihove konverzije v denar ali denarne ustreznike. Če normalnega poslovnega cikla podjetja ni možno jasno opredeliti, se šteje, da traja 12 mesecev. Kratkoročna sredstva so sredstva (kot so zaloge in terjatve do kupcev), ki se prodajo, porabijo ali realizirajo v normalnem poslovnem ciklu, tudi če se ne pričakuje, da se bo to zgodilo v 12 mesecih po obdobju poročanja. Kratkoročna sredstva vključujejo tudi sredstva, ki so namenjena predvsem trgovanju (na primer nekatera finančna sredstva, ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ v MSRP 9), in kratkoročni del nekratkoročnih finančnih sredstev.

Kratkoročne obveznosti

69

Podjetje razvrsti obveznost kot kratkoročno, če:

(a)

pričakuje, da bo obveznost poravnalo v normalnem poslovnem ciklu;

(b)

je obveznost namenjena predvsem za trgovanje;

(c)

je treba obveznost poravnati v roku dvanajstih mesecev po obdobju poročanja ali

(d)

podjetje nima brezpogojne pravice do odložitve poravnave obveznosti za najmanj dvanajst mesecev po obdobju poročanja (glej 73. člen). Pogoji obveznosti, ki bi lahko na podlagi odločitve nasprotne stranke povzročili, da bi bila obveznost poravnana z izdajo kapitalskih instrumentov, ne vplivajo na razvrstitev obveznosti.

Podjetje razvrsti vse druge obveznosti med nekratkoročne.

70

Nekatere kratkoročne obveznosti, kot so obveznosti do dobaviteljev in nekatere vnaprej vračunane obveznosti za stroške zaposlenih in druge poslovne stroške, so del obratnega kapitala, ki se uporablja v normalnem poslovnem ciklu podjetja. Podjetje razvrsti takšne poslovne postavke kot kratkoročne obveznosti, tudi če jih je treba poravnati pozneje kot v dvanajstih mesecih po obdobju poročanja. Pri razvrstitvi sredstev in obveznosti se uporablja isti normalni poslovni cikel podjetja. Če normalnega poslovnega cikla podjetja ni možno jasno opredeliti, se šteje, da traja 12 mesecev.

71

Druge kratkoročne obveznosti se ne poravnavajo v normalnem poslovnem ciklu, temveč jih je treba poravnati v 12 mesecih po obdobju poročanja ali pa so v posesti predvsem za namene trgovanja. Primer so nekatere finančne obveznosti, ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ v MSRP 9, prekoračitve na bančnih računih, kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti, obveznosti za dividende, davek od dohodka ter druge obveznosti, ki niso obveznosti do dobaviteljev. Finančne obveznosti, ki zagotavljajo dolgoročno financiranje (tj. niso del obratnega kapitala, ki se uporablja v normalnem poslovnem ciklu podjetja) in jih ni treba poravnati v 12 mesecih po obdobju poročanja, so nekratkoročne obveznosti, za katere se uporabljata 74. in 75. člen.

72

Podjetje razvrsti svoje finančne obveznosti kot kratkoročne, če jih je treba poravnati v roku 12 mesecev po obdobju poročanja, tudi če:

(a)

je bil prvotni rok daljši od 12 mesecev in

(b)

se po obdobju poročanja in pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo sklene sporazum o refinanciranju ali o spremembi razporeda plačevanja na dolgi rok.

73

Če podjetje pričakuje in ima pravico do refinanciranja ali podaljšanja roka za poravnavo obveznosti iz naslova obstoječega posojila za najmanj 12 mesecev po obdobju poročanja, razvrsti obveznost kot nekratkoročno, tudi če bi jo bilo sicer treba poravnati že prej. Vendar pa v primeru, da podjetje nima pravice do refinanciranja ali podaljšanja roka za poravnavo obveznosti (če na primer ne obstaja sporazum o refinanciranju), podjetje ne upošteva možnosti refinanciranja obveznosti in razvrsti obveznost kot kratkoročno.

74

Če podjetje ob koncu ali pred koncem obdobja poročanja prekrši določbo v pogodbi za dolgoročno posojilo, zaradi česar postane obveznost plačljiva na zahtevo, obveznost razvrsti kot kratkoročno, tudi če se je posojilodajalec po obdobju poročanja in pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo strinjal, da v primeru kršitve ne bo zahteval plačila. Podjetje razvrsti obveznost kot kratkoročno, ker podjetje na koncu obdobja poročanja nima brezpogojne pravice do odložitve poravnave obveznosti za najmanj 12 mesecev od konca obdobja poročanja.

75

Vendar podjetje obveznost razvrsti kot nekratkoročno, če je posojilodajalec do konca obdobja poročanja odobril odlog plačila za najmanj 12 mesecev po obdobju poročanja, pri čemer lahko podjetje v tem obdobju, v katerem posojilodajalec ne sme zahtevati takojšnjega odplačila, odpravi kršitev posojilne pogodbe.

76

Če se pri posojilih, ki so razvrščena kot kratkoročne obveznosti, med koncem obdobja poročanja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo zgodijo naslednji dogodki, je treba te dogodke v skladu z MRS 10 Dogodki po obdobju poročanja razkriti kot dogodke, ki ne zahtevajo prilagoditve:

(a)

refinanciranje na dolgi rok;

(b)

odprava kršitve pogodbe za dolgoročno posojilo in

(c)

odobritev odloga plačila s strani posojilodajalca za najmanj 12 mesecev po obdobju poročanja z namenom, da podjetje odpravi kršitev pogodbe za dolgoročno posojilo.

Informacije, ki jih je treba predstaviti bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v pojasnilih

77

Podjetje bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v pojasnilih razkrije nadaljnjo razvrstitev predstavljenih vrstičnih postavk, razvrščenih na način, ki odraža poslovanje podjetja.

78

Podrobnosti, zagotovljene v nadaljnji razvrstitvi, so odvisne od zahtev MSRP ter od obsega, narave in vloge s tem povezanih zneskov. Podjetje pri odločanju o podlagi za nadaljnjo razvrstitev upošteva tudi dejavnike, ki so določeni v 58. členu. Razkritja so pri vsaki postavki različna, na primer:

(a)

postavke opredmetenih osnovnih sredstev se v skladu z MRS 16 razdružijo v skupine;

(b)

terjatve se razdružijo na zneske terjatev do kupcev, terjatve do povezanih oseb, predplačila in druge zneske;

(c)

zaloge se razdružijo v skladu z MRS 2 Zaloge na primer na trgovsko blago, pomožni material, osnovni material, nedokončano proizvodnjo in dokončane proizvode;

(d)

rezervacije se razdružijo na rezervacije za zaslužke zaposlenih in ostale postavke ter

(e)

lastniški kapital in rezerve se razdružijo v različne vrste, kot so vplačani kapital, vplačani presežek kapitala in rezerve.

79

Podjetje bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v izkazu sprememb lastniškega kapitala ali v pojasnilih razkrije:

(a)

za vsako vrsto delniškega kapitala:

(i)

število odobrenih delnic;

(ii)

število delnic, izdanih in v celoti vplačanih ter izdanih in ne v celoti vplačanih;

(iii)

nominalno vrednost delnice ali da delnice nimajo nominalne vrednosti;

(iv)

uskladitev števila delnic v obtoku na začetku in na koncu obdobja;

(v)

pravice, prednosti in omejitve v zvezi s to vrsto, tudi omejitve glede izplačila dividend in vračanja kapitala;

(vi)

delnice v podjetju v posesti podjetja ali njegovih odvisnih oziroma pridruženih podjetij in

(vii)

delnice, rezervirane za izdajo po opcijah in pogodbah o prodaji delnic, vključno s pogoji in zneski, ter

(b)

opis narave in namena vsake rezerve v okviru lastniškega kapitala.

80

Podjetje brez delniškega kapitala, kot je osebna družba ali skrbniški sklad, razkrije informacije, ki se zahtevajo v 79.(a) členu, pri čemer prikaže spremembe v obdobju za vsako vrsto deleža v lastniškem kapitalu ter pravice, prednosti in omejitve v zvezi z vsako vrsto deleža v lastniškem kapitalu.

80A

Če je podjetje prerazvrstilo

(a)

finančni instrument s prodajno opcijo, ki je razvrščen kot kapitalski instrument, ali

(b)

instrument, ki podjetju nalaga obvezo, da drugi osebi izroči sorazmeren delež čistih sredstev podjetja samo v primeru prenehanja, in je razvrščen kot kapitalski instrument,

med finančne obveznosti in lastniški kapital, razkrije znesek, prerazvrščen v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije (finančne obveznosti ali lastniški kapital), časovni okvir in razlog za takšno prerazvrstitev.

Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa

81A

Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa (izkaz vseobsegajočega donosa) poleg poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa vključuje oddelke:

(a)

poslovnega izida;

(b)

celotnega drugega vseobsegajočega donosa;

(c)

vseobsegajočega donosa v obravnavanem obdobju, ki je seštevek poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

Če podjetje predloži ločen izkaz poslovnega izida, v izkaz vseobsegajočega donosa ne vključi oddelka poslovnega izida.

81B

Podjetje poleg oddelkov poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa predstavi naslednje postavke kot razporeditev poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v obravnavanem obdobju:

(a)

poslovni izid za obravnavano obdobje, ki ga je mogoče pripisati:

(i)

neobvladujočim deležem in

(ii)

lastnikom obvladujočega podjetja;

(b)

vseobsegajoči donos v obravnavanem obdobju, ki ga je mogoče pripisati:

(i)

neobvladujočim deležem in

(ii)

lastnikom obvladujočega podjetja;

Če podjetje predstavi poslovni izid v ločenem izkazu, v njem predstavi informacije iz točke (a).

Informacije, ki jih je treba vključiti v oddelek poslovnega izida ali izkaz poslovnega izida

81

[črtano]

82

Poleg postavk, ki jih zahtevajo drugi MSRP, oddelek poslovnega izida ali izkaz poslovnega izida vključuje vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske za obravnavano obdobje:

(a)

prihodke, pri katerih se ločeno izkažejo:

(i)

prihodki od obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti, in

(ii)

prihodki iz zavarovanja (glej MSRP 17);

(aa)

dobičke in izgube, ki so posledica odprave pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti;

(ab)

odhodke iz zavarovalnih storitev iz izdanih pogodb iz področja uporabe MSRP 17 (glej MSRP 17);

(ac)

prihodke ali odhodke iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje (glej MSRP 17);

(b)

stroške financiranja;

(ba)

izgube zaradi oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub ali dobičkov zaradi oslabitve), določene v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9;

(bb)

finančne prihodke ali finančne odhodke iz zavarovanja iz izdanih pogodb iz področja uporabe MSRP 17 (glej MSRP 17);

(bc)

finančne prihodke ali finančne odhodke iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje (glej MSRP 17);

(c)

delež poslovnega izida pridruženih podjetij in skupnih podvigov, računovodsko obravnavan z uporabo kapitalske metode;

(ca)

če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije merjenja po odplačni vrednosti, tako da se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, morebitne dobičke ali izgube, ki izhajajo iz razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo finančnega sredstva in njegovo pošteno vrednostjo na datum prerazvrstitve (kot je opredeljen v MSRP 9);

(cb)

če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije merjenja po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, tako da se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, morebitne kumulativne dobičke ali izgube, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, ki se prerazvrstijo v poslovni izid;

(d)

odhodke za davek;

(e)

[črtano]

(ea)

en znesek za celotno ustavljeno poslovanje (glej MSRP 5).

(f)–(i)

[črtano]

Informacije, ki jih je treba vključiti v oddelek drugega vseobsegajočega donosa

82A

V oddelku drugega vseobsegajočega donosa so predstavljene vrstične postavke za obdobje za zneske:

(a)

postavk drugega vseobsegajočega donosa (razen zneskov v odstavku (b)), razvrščenih po vrstah in združenih v skupine, ki v skladu z drugimi MSRP:

(i)

ne bodo pozneje prerazvrščene v poslovni izid; in

(ii)

bodo pozneje na podlagi izpolnjevanja posebnih pogojev prerazvrščene v poslovni izid;

(b)

deleža drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi, razčlenjenega na delež postavk, ki v skladu z drugimi MSRP:

(i)

ne bodo pozneje prerazvrščene v poslovni izid; in

(ii)

bodo pozneje na podlagi izpolnjevanja posebnih pogojev prerazvrščene v poslovni izid.

83–84

[črtano]

85

Podjetje predstavi dodatne vrstične postavke (vključno z razdružitvijo vrstičnih postavk, naštetih v 82. členu), naslove in vmesne seštevke v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, če je takšna predstavitev koristna za razumevanje finančne uspešnosti podjetja.

85A

Če podjetje predstavlja vmesne seštevke v skladu s 85. členom, za te vmesne seštevke velja naslednje:

(a)

sestavljeni so iz vrstičnih postavk, ki vsebujejo zneske, pripoznane in izmerjene v skladu z MSRP;

(b)

predstavljeni in označeni so tako, da so vrstične postavke, ki sestavljajo vmesni seštevek, jasne in razumljive;

(c)

dosledni so iz obdobja v obdobje v skladu s 45. členom; in

(d)

ne prikažejo se bolj poudarjeno od vmesnih seštevkov in seštevkov, ki se zahtevajo v MSRP za izkaz oziroma izkaze poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

85B

Podjetje v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa predstavi vrstične postavke, ki usklajujejo vse vmesne seštevke, predstavljene v skladu s 85. členom, z vmesnimi seštevki ali seštevki, ki jih za takšne izkaze zahteva MSRP.

86

Učinki različnih dejavnosti, transakcij in drugih dogodkov podjetja se razlikujejo glede na pogostost, možnost za dobiček ali izgubo in predvidljivost, zato razkritje posameznih sestavin finančne uspešnosti pomaga uporabnikom pri razumevanju dosežene finančne uspešnosti in napovedovanju prihodnje finančne uspešnosti. Podjetje v izkaz oziroma izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa vključi dodatne vrstične postavke ter spremeni uporabljene opise in vrstni red postavk, če je to potrebno za pojasnitev sestavin finančne uspešnosti. Podjetje upošteva dejavnike, kot so pomembnost ter narava in vloga postavk prihodkov in odhodkov. Na primer finančna institucija lahko dopolni opise, da zagotovi informacije, relevantne za poslovanje finančne institucije. Podjetje postavk prihodkov in odhodkov ne pobota, razen če je to v skladu z merili iz 32. člena.

87

Podjetje niti v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa niti v pojasnilih ne predstavi nobenih postavk prihodkov in odhodkov kot izrednih postavk.

Poslovni izid za obdobje

88

Podjetje pripozna vse postavke prihodkov in odhodkov v obdobju v poslovnem izidu, razen če določen MSRP zahteva ali dovoljuje drugače.

89

Nekateri MSRP določajo okoliščine, v katerih podjetje v tekočem obdobju določene postavke pripozna izven poslovnega izida. MRS 8 določa dve taki okoliščini: odpravljanje napak in učinki sprememb računovodskih usmeritev. Drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo, da se sestavine drugega vseobsegajočega donosa, ki ustrezajo opredelitvi prihodkov ali odhodkov iz temeljnega okvira, izključijo iz poslovnega izida (glej 7. člen).

Drugi vseobsegajoči donos obdobja

90

Podjetje razkrije znesek davka od dohodka za vsako postavko drugega vseobsegajočega donosa, vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev, bodisi v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa bodisi v pojasnilih.

91

Podjetje lahko predstavi postavke drugega vseobsegajočega donosa:

(a)

po prilagoditvi za povezane davčne učinke ali

(b)

pred prilagoditvijo za povezane davčne učinke, pri čemer je prikazan en znesek za skupni znesek davka od dohodka, ki se nanaša na te postavke.

Če se podjetje odloči za možnost (b), razporedi davek med postavke, ki bodo pozneje morda prerazvrščene v oddelek poslovnega izida, in postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v oddelek poslovnega izida.

92

Podjetje razkrije prilagoditve zaradi prerazvrstitev, ki se nanašajo na sestavine drugega vseobsegajočega donosa.

93

Drugi MSRP določajo, ali in kdaj se zneski, prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstijo v poslovni izid. Takšne prerazvrstitve se v tem standardu imenujejo prilagoditve zaradi prerazvrstitev. Prilagoditev zaradi prerazvrstitve se s povezano sestavino drugega vseobsegajočega donosa vključi v obdobje, v katerem se prilagoditev prerazvrsti v poslovni izid. Ti zneski so bili lahko pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu kot nerealizirani dobički v tekočem ali v prejšnjih obdobjih. Te nerealizirane dobičke je treba odšteti od drugega vseobsegajočega donosa v obdobju, v katerem se realizirani dobički prerazvrstijo v poslovni izid, da se ne bi dvakrat vključili v celotni vseobsegajoči donos.

94

Podjetje lahko predstavi prilagoditve zaradi prerazvrstitev v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih. Podjetje, ki prilagoditve zaradi prerazvrstitev predstavi v pojasnilih, predstavi postavke drugega vseobsegajočega donosa za vsemi povezanimi prilagoditvami zaradi prerazvrstitev.

95

Do prilagoditev zaradi prerazvrstitev pride na primer ob odtujitvi podjetja v tujini (glej MRS 21) in kadar nekateri pred tveganjem varovani napovedani denarni tokovi vplivajo na poslovni izid (glej 6.5.11.(d) člen MSRP 9 v zvezi z varovanjem denarnih tokov pred tveganjem).

96

Do prilagoditev zaradi prerazvrstitev ne pride pri spremembah presežka iz prevrednotenja, pripoznanih v skladu z MRS 16 ali MRS 38, ali pri ponovnem merjenju programov z določenimi zaslužki, pripoznanih v skladu z MRS 19. Te sestavine se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in se v poznejših obdobjih ne prerazvrstijo v poslovni izid. Spremembe presežka iz prevrednotenja se lahko prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v poznejših obdobjih, ko se sredstvo uporablja ali ko se preneha pripoznavati (glej MRS 16 in MRS 38). V skladu z MSRP 9 do prilagoditev zaradi prerazvrstitev ne pride, če varovanje denarnih tokov pred tveganjem ali računovodenje časovne vrednosti opcije (ali terminskega elementa terminske pogodbe ali v bazičnih točkah izraženega valutnega tečajnega razmika pri finančnem instrumentu) privede do zneskov, ki se odstranijo iz rezerve za varovanje denarnih tokov pred tveganjem oziroma iz ločene sestavine kapitala, in vključijo neposredno v začetno nabavno vrednost ali drugo knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. Ti zneski se prenesejo neposredno v sredstva ali obveznosti.

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih

97

Če so postavke prihodkov ali odhodkov pomembne, podjetje ločeno razkrije njihovo naravo in znesek.

98

Okoliščine, ki bi zahtevale ločen prikaz postavk prihodkov in odhodkov, so naslednje:

(a)

prevrednotenje zalog navzdol do čiste iztržljive vrednosti ali prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev navzdol do nadomestljive vrednosti in razveljavitve takšnih prevrednotenj;

(b)

prestrukturiranje delovanja podjetja in razveljavitve vseh rezervacij za stroške prestrukturiranja;

(c)

odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev;

(d)

odtujitve naložb;

(e)

ustavljeno poslovanje;

(f)

poravnave pravd in

(g)

druge razveljavitve rezervacij.

99

Podjetje predstavi analizo odhodkov, pripoznanih v poslovnem izidu, pri čemer uporabi razvrstitev, ki temelji bodisi na naravi odhodkov bodisi na njihovi vlogi v podjetju, odvisno od tega, kaj zagotavlja zanesljive in ustreznejše informacije.

100

Podjetjem se priporoča, da predstavijo analize iz 99. člena v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

101

Odhodki se razvrščajo v podskupine za boljši prikaz sestavin finančne uspešnosti, ki pa se lahko razlikujejo glede pogostosti, možnosti za dobiček ali izgubo in predvidljivosti. Ta analiza se podaja na enega izmed dveh načinov.

102

Prvi način analize temelji na metodi „narave odhodkov“. Podjetje odhodke v poslovnem izidu združi v skladu z njihovo naravo (na primer amortizacija, nabava materiala, stroški prevoza, zaslužki zaposlenih, stroški oglaševanja) in jih ne razporedi glede na različne vloge v podjetju. Uporaba te metode je lahko enostavnejša, saj odhodkov ni treba razporejati glede na njihovo vlogo. Primer razvrstitve, ki uporablja metodo narave odhodkov:

Prihodki

 

X

Drugi prihodki

 

X

Spremembe zalog dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje

X

 

Porabljene surovine in potrošni material

X

 

Odhodki za zaslužke zaposlenih

X

 

Amortizacija

X

 

Drugi odhodki

X

 

Skupaj odhodki

 

(X)

Dobiček pred obdavčitvijo

 

X

103

Drug način analize je metoda „vloge odhodkov“ ali „stroškov prodaje“, ki razvršča odhodke v skladu z njihovo vlogo kot del stroškov prodaje ali, na primer, stroškov distribucije ali administrativnih stroškov. Po tej metodi podjetje vsaj stroške prodaje prikaže ločeno od ostalih odhodkov. Ta metoda nudi uporabnikom ustreznejše informacije kot pa razvrstitev odhodkov po naravi, vendar pa lahko razporejanje stroškov po vlogah zahteva arbitrarno razvrščanje in vključuje precej presojanja. Primer razvrstitve, ki uporablja metodo vloge odhodkov:

Prihodki

X

Stroški prodaje

(X)

Bruto dobiček

X

Drugi prihodki

X

Stroški distribucije

(X)

Administrativni odhodki

(X)

Drugi odhodki

(X)

Dobiček pred obdavčitvijo

X

104

Podjetje, ki razvršča odhodke po vlogah, razkrije dodatne informacije o naravi odhodkov, tudi o amortizaciji in odhodkih za zaslužke zaposlenih.

105

Izbira med metodo vloge odhodkov in metodo narave odhodkov je odvisna od preteklih in panožnih dejavnikov ter od narave podjetja. Obe metodi prikazujeta tiste stroške, ki se lahko neposredno ali posredno spreminjajo v skladu z obsegom prodaje ali proizvodnje v podjetju. Ker ima vsaka metoda predstavljanja prednosti za različne vrste podjetij, ta standard od poslovodstva zahteva, da izbere predstavljanje, ki je zanesljivo in ustreznejše. Ker pa so informacije o naravi odhodkov koristne pri napovedovanju denarnih tokov v prihodnosti, se zahteva dodatno razkritje, kadar se uporablja razvrstitev po vlogi odhodkov. V 104. členu ima izraz „zaslužki zaposlenih“ isti pomen kot v MRS 19.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu sprememb lastniškega kapitala

106

Podjetje predstavi izkaz sprememb lastniškega kapitala, kakor se zahteva v 10. členu. Izkaz sprememb lastniškega kapitala vključuje naslednje informacije:

(a)

celotni vseobsegajoči donos v obravnavanem obdobju, kjer so skupni zneski, ki se lahko pripišejo lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem, prikazani ločeno;

(b)

za vsako sestavino lastniškega kapitala učinke uporabe za nazaj ali preračuna za nazaj, pripoznane v skladu z MRS 8, in

(c)

[črtano]

(d)

za vsako sestavino lastniškega kapitala uskladitev knjigovodske vrednosti na začetku in na koncu obdobja, pri čemer se ločeno predstavijo (najmanj) spremembe, ki izhajajo iz:

(i)

poslovnega izida;

(ii)

drugega vseobsegajočega donosa in

(iii)

transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki, z ločenim prikazom vplačil lastnikov in izplačil lastnikom ter sprememb lastniških deležev v odvisnih podjetjih, ki ne povzročijo izgube obvladovanja.

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu sprememb lastniškega kapitala ali pojasnilih

106A

Podjetje za vsako sestavino lastniškega kapitala bodisi v izkazu sprememb lastniškega kapitala bodisi v pojasnilih predstavi analizo drugega vseobsegajočega donosa po postavkah (glej 106.(d)(ii) člen).

107

Podjetje bodisi v izkazu sprememb lastniškega kapitala bodisi v pojasnilih predstavi znesek dividend, pripoznanih kot izplačila lastnikom v obravnavanem obdobju, in povezani znesek dividend na delnico.

108

V 106. členu sestavine lastniškega kapitala vključujejo na primer vsako vrsto vplačanega lastniškega kapitala, akumulirano stanje vsake vrste drugega vseobsegajočega donosa in preneseni čisti poslovni izid.

109

Spremembe lastniškega kapitala podjetja med začetkom in koncem obdobja poročanja odražajo povečanje ali zmanjšanje njegovih čistih sredstev v obdobju. Z izjemo sprememb, ki so posledica transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki, (kot so vplačila kapitala, ponovne pridobitve lastnih kapitalskih instrumentov podjetja in dividende), in s tem neposredno povezanih transakcijskih stroškov, predstavlja celotno spremembo lastniškega kapitala v obdobju skupni znesek prihodkov in odhodkov, vključno z dobički in izgubami, ki jih je podjetje ustvarilo v obravnavanem obdobju.

110

MRS 8 zahteva, kolikor je to izvedljivo, prilagoditve za nazaj, ki odražajo spremembe računovodskih usmeritev, razen če prehodne določbe v drugem MSRP določajo drugače. MRS 8 prav tako zahteva preračune za popravke napak za nazaj, kolikor je izvedljivo. Prilagoditve in preračuni za nazaj niso spremembe lastniškega kapitala, ampak prilagoditve začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida, razen če določen MSRP zahteva prilagoditev neke druge sestavine lastniškega kapitala za nazaj. 106.(b) člen zahteva, da se v izkazu sprememb lastniškega kapitala razkrije celotna prilagoditev vsake sestavine lastniškega kapitala, ki je posledica sprememb računovodskih usmeritev in, ločeno, popravkov napak. Te prilagoditve se razkrijejo za vsako preteklo obdobje in za začetek obdobja.

Izkaz denarnih tokov

111

Informacije o denarnih tokovih uporabnikom računovodskih izkazih dajejo podlago za ocenjevanje zmožnosti podjetja ustvarjati denar in denarne ustreznike, pa tudi potrebe podjetja po uporabi teh denarnih tokov. MRS 7 določa zahteve za predstavljanje in razkrivanje informacij o denarnih tokovih.

Pojasnila

Sestava

112

V pojasnilih so:

(a)

predstavljene informacije o podlagi za pripravo računovodskih izkazov in o posebnih računovodskih usmeritvah, uporabljenih v skladu s 117.–124. členom;

(b)

razkrite informacije, ki jih zahtevajo MSRP in niso predstavljene drugod v računovodskih izkazih, in

(c)

zagotovljene informacije, ki niso predstavljene drugod v računovodskih izkazih, vendar so koristne za razumevanje računovodskih izkazov.

113

Podjetje pojasnila predstavi na kolikor je mogoče sistematičen način. Pri določanju sistematičnega načina podjetje preuči učinek na razumljivost in primerljivost svojih računovodskih izkazov. Podjetje se pri vsaki postavki v izkazih finančnega položaja, izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ter izkazih sprememb lastniškega kapitala in denarnih tokov sklicuje na ustrezne informacije v pojasnilih.

114

Primeri sistematičnega urejanja ali združevanja pojasnil vključujejo:

(a)

poudarjanje pomembnosti področij dejavnosti, za katera podjetje meni, da so najpomembnejša za razumevanje njegove finančne uspešnosti in finančnega položaja, kot je združevanje informacij o določenih poslovnih dejavnostih;

(b)

združevanje informacij o podobno merjenih postavkah, kot so sredstva, merjena po pošteni vrednosti; ali

(c)

upoštevanje vrstnega reda vrstičnih postavk v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ter v izkazu finančnega položaja, kot so:

(i)

izjava o skladnosti z MSRP (glej 16. člen);

(ii)

pomembne informacije o računovodskih usmeritvah (glej 117. člen);

(iii)

podporne informacije za postavke, ki so bile predstavljene v izkazih finančnega položaja, izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ter v izkazih sprememb lastniškega kapitala in denarnih tokov, v vrstnem redu predstavitve posameznega izkaza in vrstične postavke in

(iv)

druga razkritja, med njimi

(1)

pogojne obveznosti (glej MRS 37) in nepripoznane pogodbene obveze in

(2)

razkritja nefinančne narave, npr. cilji in usmeritve podjetja na področju obvladovanja finančnih tveganj (glej MSRP 7).

115

[črtano]

116

Podjetje lahko predstavi pojasnila z informacijami o podlagi za pripravljanje računovodskih izkazov in o posameznih računovodskih usmeritvah kot ločen del računovodskih izkazov.

Razkrivanje računovodskih usmeritev

117

Podjetje razkrije pomembne informacije o računovodskih usmeritvah (glej 7. člen). Informacije o računovodskih usmeritvah so pomembne, če se lahko, kadar se upoštevajo skupaj z drugimi informacijami v računovodskih izkazih podjetja, utemeljeno pričakuje, da bodo vplivale na odločitve glavnih uporabnikov računovodskih izkazov za splošne namene, ki jih ti sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov.

117A

Informacije o računovodskih usmeritvah, ki se nanašajo na nepomembne transakcije, druge dogodke ali pogoje, so nepomembne in jih ni treba razkrivati. Informacije o računovodskih usmeritvah so lahko kljub temu pomembne zaradi narave povezanih transakcij, drugih dogodkov ali pogojev, tudi če so zneski nepomembni. Vendar niso vse informacije o računovodskih usmeritvah, ki se nanašajo na pomembne transakcije, druge dogodke ali pogoje, same po sebi pomembne.

117B

Za informacije o računovodskih usmeritvah se pričakuje, da so pomembne, če bi jih uporabniki računovodskih izkazov podjetja potrebovali za razumevanje drugih pomembnih informacij v računovodskih izkazih. Na primer, podjetje bo informacije o računovodskih usmeritvah verjetno obravnavalo kot pomembne za svoje računovodske izkaze, če se te informacije nanašajo na pomembne transakcije, druge dogodke ali pogoje in:

(a)

je podjetje v obdobju poročanja spremenilo svojo računovodsko usmeritev in je to privedlo do pomembne spremembe informacij v računovodskih izkazih;

(b)

je podjetje izbralo računovodsko usmeritev izmed ene ali več možnosti, ki jih dovoljujejo MSRP – do take situacije bi lahko prišlo, če bi se podjetje odločilo meriti naložbene nepremičnine po izvirni vrednosti namesto po pošteni;

(c)

je bila računovodska usmeritev oblikovana v skladu z MRS 8 ob odsotnosti MSRP, ki bi se neposredno uporabljal;

(d)

se računovodska usmeritev nanaša na področje, za katero mora podjetje pri uporabi računovodske usmeritve sprejeti pomembne presoje ali predpostavke, pri čemer podjetje te presoje ali predpostavke razkrije v skladu s 122. in 125. členom; ali

(e)

je računovodenje, ki je potrebno zanje, zapleteno in uporabniki računovodskih izkazov podjetja drugače ne bi razumeli teh pomembnih transakcij, drugih dogodkov ali pogojev – do take situacije bi lahko prišlo, če podjetje za razred pomembnih transakcij uporabi več kot en MSRP.

117C

Informacije o računovodskih usmeritvah, ki so osredotočene na to, kako je podjetje uporabilo zahteve MSRP glede na svoje lastne okoliščine, zagotavljajo informacije, specifične za podjetje, ki so za uporabnike računovodskih izkazov uporabnejše kot standardizirane informacije ali informacije, ki samo podvajajo ali povzemajo zahteve MSRP.

117D

Če podjetje razkrije nepomembne informacije o računovodskih usmeritvah, take informacije ne smejo zmanjšati razumljivosti pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah.

117E

Ugotovitev podjetja, da so informacije o računovodskih usmeritvah nepomembne, ne vpliva na povezane zahteve glede razkritij iz drugih MSRP.

118

[črtano]

119

[črtano]

120

[črtano]

121

[črtano]

122

Podjetje skupaj s pomembnimi informacijami o računovodskih usmeritvah ali drugimi pojasnili razkrije presoje, razen tistih, ki vključujejo ocene (glej 125. člen), ki jih je poslovodstvo sprejelo pri uporabi računovodskih usmeritev podjetja in ki najbolj vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih.

123

Poslovodstvo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev podjetja poleg ocen opravlja tudi presoje, ki lahko zelo vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Poslovodstvo na primer presoja:

(a)

[črtano]

(b)

kdaj se praktično vsa pomembna tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančnih sredstev in, za najemodajalce, sredstev v najemu, prenesejo na druga podjetja,

(c)

ali določene prodaje blaga vsebinsko predstavljajo sporazume o financiranju in tako ne ustvarjajo prihodkov in

(d)

ali v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.

124

Nekatera razkritja v skladu s 122. členom zahtevajo tudi drugi MSRP. V MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih se od podjetja na primer zahteva razkritje presoj, ki jih je opravilo pri ugotavljanju, ali obvladuje drugo podjetje. MRS 40 Naložbene nepremičnine zahteva razkritje meril, ki jih je podjetje oblikovalo, da bi razlikovalo naložbene nepremičnine od lastniško zasedenih nepremičnin in od nepremičnin, ki jih poseduje za prodajo v okviru rednega poslovanja, če je razvrstitev nepremičnin težavna.

Viri negotovosti ocene

125

Podjetje razkrije informacije o predpostavkah glede prihodnosti in druge glavne vire negotovosti ocene s konca obdobja poročanja, za katere obstaja precejšnje tveganje, da bodo povzročili pomembne prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Glede teh sredstev in obveznosti se v pojasnilih podrobno navede:

(a)

njihovo naravo ter

(b)

njihovo knjigovodsko vrednost na koncu obdobja poročanja.

126

Pri določanju knjigovodskih vrednosti nekaterih sredstev in obveznosti je potrebna ocena učinkov negotovih prihodnjih dogodkov na ta sredstva in obveznosti na koncu obdobja poročanja. Na primer, če trenutne tržne cene niso na voljo, so potrebne v prihodnost usmerjene ocene, da se izmeri nadomestljivo vrednost skupin opredmetenih osnovnih sredstev, učinke tehnološke zastarelosti na zaloge, rezervacije, odvisne od razpleta pravdnih postopkov v teku, in dolgoročne obveznosti do zaposlenih, kot so obveznosti za pokojnine. Te ocene vključujejo predpostavke o postavkah, kot so prilagoditve zaradi tveganj, povezane z denarnimi tokovi ali diskontnimi stopnjami, prihodnje spremembe plač in prihodnje spremembe cen, ki vplivajo na druge stroške.

127

Predpostavke in drugi viri negotovosti ocene, razkriti v skladu s 125. členom, se nanašajo na ocene, ki od poslovodstva zahtevajo najtežje, najbolj subjektivne ali najbolj kompleksne presoje. Z večanjem števila spremenljivk in predpostavk, ki vplivajo na razplet prihodnjih negotovosti, postajajo te presoje bolj subjektivne in kompleksne, s tem pa se običajno ustrezno povečuje tudi možnost iz tega izhajajočih pomembnih prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti.

128

Razkritja iz 125. člena niso potrebna za sredstva in obveznosti, za katere obstaja velika verjetnost, da se bodo njihove knjigovodske vrednosti v naslednjem poslovnem letu pomembno spremenile, če so na koncu obdobja poročanja izmerjeni po pošteni vrednosti na podlagi kotirane cene na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost. Takšne poštene vrednosti bi se lahko v naslednjem poslovnem letu pomembno spremenile, vendar te spremembe ne bi izhajale iz predpostavk ali drugih virov negotovosti ocene na koncu obdobja poročanja.

129

Podjetje predstavi razkritja iz 125. člena na način, ki uporabnikom računovodskih izkazov pomaga razumeti presoje poslovodstva, ki se nanašajo na prihodnost, in druge vire negotovosti ocene. Narava in obseg podanih informacij se spreminjata glede na naravo predpostavke in druge okoliščine. Primeri vrst razkritij, ki jih podjetje opravi, so:

(a)

narava predpostavke ali druge negotovosti ocene;

(b)

občutljivost knjigovodskih vrednosti na metode, predpostavke in ocene, na katerih temelji njihov izračun, ter razlogi za občutljivost;

(c)

pričakovan razplet negotovosti in razpon upravičeno verjetnih izidov glede knjigovodskih vrednosti zadevnih sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem letu in

(d)

obrazložitev sprememb prejšnjih predpostavk v zvezi z istimi sredstvi in obveznostmi, če negotovost ostane nerešena.

130

Ta standard ne zahteva, da podjetje v razkritja iz 125. člena vključi informacije o predračunih ali napovedi.

131

Včasih je razkritje obsega možnih učinkov neke predpostavke ali drugega vira negotovosti ocene na koncu obdobja poročanja neizvedljivo. V takih primerih podjetje razkrije, da je glede na obstoječe informacije upravičeno pričakovati, da bi lahko izidi v naslednjem poslovnem letu, ki se razlikujejo od predpostavk, zahtevali pomembno prilagoditev knjigovodske vrednosti zadevnega sredstva ali obveznosti. V vseh primerih podjetje razkrije naravo in knjigovodsko vrednost določenega sredstva ali obveznosti (oziroma skupine sredstev ali obveznosti), ki jo predpostavka zadeva.

132

Razkritja določenih presoj iz 122. člena, ki jih je poslovodstvo opravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev v podjetju, niso povezana z razkritji virov negotovosti ocene iz 125. člena.

133

Drugi MSRP zahtevajo razkritje nekaterih predpostavk, ki bi se sicer zahtevalo v skladu s 125. členom. MRS 37 na primer v določenih okoliščinah zahteva razkritje glavnih predpostavk v zvezi s prihodnjimi dogodki, ki bodo vplivali na različne vrste rezervacij. MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti zahteva razkritje pomembnih predpostavk (vključno s tehnikami ocenjevanja vrednosti in vhodnimi podatki), ki jih uporabi podjetje pri merjenju poštenih vrednosti sredstev in obveznosti, izkazanih po pošteni vrednosti.

Kapital

134

Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ovrednotijo cilje, usmeritve in procese pri upravljanju kapitala.

135

Za zagotavljanje skladnosti s 134. členom podjetje razkrije naslednje:

(a)

kvalitativne informacije o svojih ciljih, usmeritvah in procesih pri upravljanju kapitala, vključno z:

(i)

opisom, kaj upravlja kot kapital;

(ii)

če za podjetje veljajo zunanje kapitalske zahteve, naravo teh zahtev in kako so te zahteve vključene v upravljanje kapitala, in

(iii)

načinom, na katerega uresničuje svoje cilje glede upravljanja kapitala;

(b)

povzetek kvantitativnih podatkov o tem, kaj upravlja kot kapital. Nekatera podjetja štejejo nekatere finančne obveznosti (npr. nekatere oblike podrejenega dolga) kot del kapitala. Druga podjetja štejejo, da kapital ne vključuje nekaterih sestavin lastniškega kapitala (npr. sestavin, ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov pred tveganjem);

(c)

vse spremembe (a) in (b) iz prejšnjega obdobja;

(d)

ali je v obravnavanem obdobju izpolnjevalo kakršne koli zunanje kapitalske zahteve, ki zanj veljajo;

(e)

če podjetje ni izpolnjevalo takih zunanjih kapitalskih zahtev, posledice takšne neskladnosti.

Podjetje ta razkritja osnuje na informacijah, ki so znotraj podjetja posredovane ključnemu poslovodnemu osebju.

136

Podjetje lahko kapital upravlja na več načinov in zanj lahko veljajo različne kapitalske zahteve. Na primer, v konglomeratu so lahko podjetja, ki se ukvarjajo z zavarovalniškimi dejavnostmi in bančnimi dejavnostmi in ta podjetja lahko delujejo v več pravnih ureditvah. Če združeno razkritje kapitalskih zahtev in načina upravljanja kapitala ne bi zagotovilo koristnih informacij ali bi izkrivilo razumevanje virov kapitala podjetja s strani uporabnikov računovodskih izkazov, podjetje predstavi informacije ločeno za vsako kapitalsko zahtevo, ki velja za podjetje.

Finančni instrumenti s prodajno opcijo, ki so razvrščeni kot lastniški kapital

136A

Za finančne instrumente s prodajno opcijo, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti, podjetje razkrije (v obsegu, v katerem ni razkrito drugje):

(a)

povzetek kvantitativnih podatkov o znesku, razvrščenem kot lastniški kapital;

(b)

svoje cilje, usmeritve in procese za upravljanje obveze ponovnega nakupa ali unovčenja instrumentov, kadar to zahtevajo imetniki instrumentov, vključno s kakršnimi koli spremembami iz prejšnjega obdobja;

(c)

pričakovani denarni odtok za unovčenje ali ponovni nakup tega razreda finančnih instrumentov in

(d)

informacije, kako je bil pričakovani denarni odtok za unovčenje ali ponovni nakup določen.

Druga razkritja

137

Podjetje v pojasnilih razkrije:

(a)

znesek dividend, ki so bile predlagane ali priznane pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo, vendar niso bile pripoznane kot izplačila lastnikom v obravnavanem obdobju, in povezani znesek na delnico in

(b)

znesek vseh kumulativnih prednostnih dividend, ki niso pripoznane.

138

Če tega ne stori drugje, podjetje v informacijah, ki so objavljene z računovodskimi izkazi, razkrije naslednje:

(a)

domicil in svojo pravno obliko, državo registracije in naslov registriranega sedeža (ali glavnega kraja poslovanja, če se razlikuje od registriranega sedeža);

(b)

opis narave svojega poslovanja in svoje glavne dejavnosti;

(c)

imeni obvladujočega podjetja in končnega obvladujočega podjetja v skupini in

(d)

če je podjetje z omejenim rokom obstoja, informacije o trajanju njegovega obstoja.

PREHOD IN DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

139

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje ta standard uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

139A

Z MRS 27 (kot je bil spremenjen leta 2008) je bil spremenjen 106. člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen 2008) za zgodnejše obdobje, se ta sprememba uporablja tudi za tako zgodnejše obdobje. Sprememba se uporablja za nazaj.

139B

Z dokumentom Finančni instrumenti s prodajno opcijo in obveze, ki izhajajo iz prenehanja (spremembe MRS 32 in MRS 1), izdanim februarja 2008, se je spremenil 138. člen in vstavili so se 8.A, 80.A in 136.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije in hkrati uporabi z njimi povezane spremembe MRS 32, MRS 39, MSRP 7 in OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti.

139C

68. in 71. člen sta se spremenila v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

139D

Z Izboljšavami MSRP, izdanimi aprila 2009, se je spremenil 69. člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2010 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

139E

[črtano]

139F

Z Izboljšavami MSRP, izdanimi maja 2010, sta se spremenila 106. in 107. člen ter dodal 106.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena.

139G

[črtano]

139H

Z MSRP 10 in MSRP 12, izdanima maja 2011, so se spremenili 4., 119., 123. in 124. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 12.

139I

Z MSRP 13, izdanim maja 2011, sta se spremenila 128. in 133. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

139J

Z dokumentom Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), izdanim junija 2011, so se spremenili 7., 10., 82., 85. do 87., 90., 91., 94., 100. in 115. člen, dodali 10.A, 81.A, 81.B in 82.A člen ter črtali 12., 81., 83. in 84. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

139K

Z MRS 19 Zaslužki zaposlenih (kakor je bil spremenjen junija 2011) se je spremenila opredelitev drugega vseobsegajočega donosa v 7. in 96. členu. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MRS 19 (kot je bil spremenjen junija 2011).

139L

S Ciklom letnih izboljšav 2009–2011, izdanim maja 2012, so se spremenili 10., 38. in 41. člen, črtala 39.–40. člen ter dodali 38.A–38.D člen in 40.A–40.D člen. Podjetje to spremembo uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje to spremembo uporabi za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

139M

[črtano]

139N

Z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, izdanim maja 2014, se je spremenil 34. člen. Podjetje to spremembo uporablja, kadar uporablja MSRP 15.

139O

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, so se spremenili 7., 68., 71., 82., 93., 95., 96., 106. in 123. člen ter črtali 139.E, 139.G in 139.M člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

139P

Z dokumentom Pobuda za razkritje (Spremembe MRS 1), izdanim decembra 2014, so se spremenili 10., 31., 54.–55., 82.A, 85., 113.–114., 117., 119. in 122. člen, dodali 30.A, 55.A in 85.A–85.B člen ter črtala 115. in 120. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Podjetja niso dolžna razkriti informacij, ki se zahtevajo v 28.–30. členu MRS 8 v zvezi s temi spremembami.

139Q

Z MSRP 16 Najemi, izdanim januarja 2016, se je spremenil 123. člen. Podjetje to spremembo uporablja, kadar uporablja MSRP 16.

139R

Z MSRP 17, ki je bil izdan maja 2017, so se spremenili 7., 54. in 82. člen. Z dokumentom Spremembe MSRP 17, izdanim junija 2020, se je dodatno spremenil 54. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 17.

139S

Z dokumentom Spremembe sklicevanj na temeljni okvir v MSRP, izdanim leta 2018, so se spremenili 7., 15., 19.–20., 23.–24., 28. in 89. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena, če podjetje istočasno uporablja tudi vse druge spremembe, ki jih uvaja dokument Spremembe sklicevanj na temeljni okvir v MSRP. Podjetje spremembe MRS 1 uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake. Če podjetje ugotovi, da bi bila uporaba za nazaj neizvedljiva ali bi vključevala pretirane stroške ali prizadevanja, spremembo MRS 1 uporablja ob upoštevanju 23.–28., 50.–53. in 54.F člena MRS 8.

139T

Z dokumentom Opredelitev pojma pomemben (spremembe MRS 1 in MRS 8), izdanim oktobra 2018, sta se spremenila 7. člen MRS 1 in 5. člen MRS 8 ter črtal 6. člen MRS 8. Podjetje te spremembe uporablja za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

139V

Z dokumentom Razkritje računovodskih usmeritev, izdanim februarja 2021, so se spremenili 7., 10., 114., 117. in 122. člen, dodali 117.A–117.E člen ter črtali 118., 119. in 121. člen. Spremenili so se tudi Napotki za uporabo MSRP v praksi št. 2 Presojanje pomembnosti. Podjetje začne spremembe MRS 1 uporabljati za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

RAZVELJAVITEV MRS 1 (POPRAVLJEN LETA 2003)

140

Ta standard nadomešča MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, popravljen leta 2003, kot je bil dopolnjen leta 2005.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 2

Zaloge

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati računovodenje zalog. Glavno vprašanje pri računovodenju zalog je znesek izvirne vrednosti, ki se pripozna kot sredstvo in se prenaša, dokler se ne pripoznajo povezani prihodki. Ta standard vsebuje napotke za določanje izvirne vrednosti in njenega poznejšega pripoznavanja kot odhodka, vključno s kakršnimi koli prevrednotenji navzdol do čiste iztržljive vrednosti. Prav tako vsebuje napotke o metodah obračunavanja izvirne vrednosti, ki se uporabljajo za razporejanje stroškov na zaloge.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja za vse zaloge z izjemo:

(a)

[črtano]

(b)

finančnih instrumentov (glej MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MSRP 9 Finančni instrumenti) ter

(c)

bioloških sredstev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, in kmetijskih pridelkov ob pospravitvi (glej MRS 41 Kmetijstvo).

3

Ta standard se ne uporablja za merjenje zalog v posesti:

(a)

proizvajalcev kmetijskih in gozdarskih proizvodov, kmetijskih pridelkov po pospravitvi ter rudnin in mineralnih proizvodov, kolikor so izmerjeni po čisti iztržljivi vrednosti v skladu z uveljavljeno prakso v teh panogah. Če so te zaloge izmerjene po čisti iztržljivi vrednosti, se spremembe te vrednosti pripoznajo v poslovnem izidu za obdobje, v katerem je do spremembe prišlo;

(b)

posrednikov/trgovcev z blagom, ki merijo svoje zaloge po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje. Če so te zaloge izmerjene po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se spremembe poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, pripoznajo v poslovnem izidu za obdobje, v katerem je do spremembe prišlo.

4

Zaloge, ki so omenjene v 3.(a) členu, se izmerijo po čisti iztržljivi vrednosti v določenih fazah proizvodnje. To se na primer zgodi, kadar je za pospravljene kmetijske pridelke ali izkopane rudnine prodaja zagotovljena s terminsko pogodbo ali državnim jamstvom ali kadar obstaja delujoč trg in je tveganje, da prodaja ne bi bila možna, zanemarljivo. Za takšne zaloge ne veljajo le tiste zahteve tega standarda, ki določajo merjenje zalog.

5

Posredniki/trgovci so tisti, ki kupujejo ali prodajajo trgovsko blago za račun drugih ali za svoj račun. Zaloge, ki so omenjene v 3.(b) členu, se najpogosteje pridobijo z namenom nadaljnje prodaje v bližnji prihodnosti, pri čemer dobiček posrednika/trgovca temelji na nihanju cen ali njegovi marži. Če so te zaloge izmerjene po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, zanje ne veljajo samo tiste zahteve tega standarda, ki določajo merjenje zalog.

OPREDELITVE POJMOV

6

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Zaloge so sredstva:

(a)

namenjena prodaji v okviru rednega poslovanja;

(b)

v postopku proizvajanja za tako prodajo ali

(c)

v obliki osnovnega in pomožnega materiala, ki bo porabljen v proizvodnem procesu ali pri opravljanju storitev.

 

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, ki bi bila dosežena v okviru rednega poslovanja, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške, ki bi nastali ob prodaji.

 

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

7

Čista iztržljiva vrednost je čisti znesek, ki ga podjetje pričakuje od prodaje zalog v okviru rednega poslovanja. Poštena vrednost odraža ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija prodaje istih zalog na glavnem (ali najugodnejšem) trgu teh zalog med udeleženci na trgu na datum merjenja. Prva vrednost je značilna za podjetje, druga pa ne. Čista iztržljiva vrednost zalog ni nujno enaka pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje.

8

Zaloge obsegajo kupljeno blago, namenjeno za nadaljnjo prodajo, na primer trgovsko blago, ki ga kupi prodajalec na drobno in ga hrani za nadaljnjo prodajo, ali nepremičnine, ki so namenjene nadaljnji prodaji. Zaloge obsegajo tudi proizvedene dokončane proizvode ali nedokončano proizvodnjo v podjetju in vključujejo osnovni in pomožni material, ki čaka na uporabo v proizvodnem procesu. Stroški, nastali zaradi izpolnjevanja pogodbe s kupcem, ki ne povzročijo nastanka zalog (ali sredstev iz področja uporabe drugega standarda), se računovodsko obravnavajo v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci.

MERJENJE ZALOG

9

Zaloge se izmerijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju.

Izvirna vrednost zalog

10

Izvirna vrednost zalog obsega vse nabavne cene, stroške pretvarjanja in druge stroške, ki nastanejo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje.

Nabavna cena

11

Nabavna cena obsega nakupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje pozneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja in druge stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu blagu, materialu ali storitvam. Trgovinski popusti, drugi popusti in druge podobne postavke se pri določanju nabavne cene odštejejo.

Stroški pretvarjanja

12

Stroški pretvarjanja zalog vključujejo stroške, ki so neposredno povezani s proizvedenimi enotami, na primer stroške neposrednega dela. Vključujejo tudi sistematično razporeditev fiksnih in spremenljivih splošnih proizvajalnih stroškov, ki nastajajo pri pretvarjanju materiala v dokončane proizvode. Fiksni splošni proizvajalni stroški so tisti posredni stroški proizvodnje, ki ostajajo razmeroma stalni ne glede na obseg proizvodnje, kot so amortizacija in vzdrževanje tovarniških zgradb, oprema in sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, ter stroški poslovodstva in uprave tovarne. Spremenljivi splošni proizvajalni stroški pa so tisti posredni stroški proizvodnje, katerih spreminjanje je neposredno ali skoraj neposredno povezano z obsegom proizvodnje; takšni so stroški posrednega materiala in posrednega dela.

13

Dodeljevanje fiksnih splošnih proizvajalnih stroškov med stroške pretvarjanja temelji na normalnih zmogljivostih proizvajalnih sredstev. Normalna zmogljivost je pričakovana proizvodnja, ki naj bi se v povprečju dosegla v večjem številu obdobij ali sezon v normalnih okoliščinah, pri čemer se upošteva izguba zmogljivosti zaradi načrtovanega vzdrževanja. Dejanska raven proizvodnje se lahko uporabi, če je blizu normalni zmogljivosti. Znesek fiksnih splošnih stroškov, razporejen na vsako proizvedeno enoto, se zaradi manjšega obsega proizvodnje ali neizrabljenih zmogljivosti ne poveča. Nerazporejeni splošni stroški se obravnavajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo. V obdobjih z nenormalno visoko proizvodnjo se znesek fiksnih splošnih stroškov, razporejenih na vsako proizvedeno enoto, zmanjša, tako da zaloge niso izmerjene nad izvirno vrednostjo. Spremenljivi splošni proizvajalni stroški se razporedijo na vsako proizvedeno enoto na podlagi dejanske uporabe proizvajalnih sredstev.

14

Rezultat proizvodnega procesa je lahko več kot ena vrsta proizvoda hkrati. Tako je na primer pri proizvajanju skupnih proizvodov ali kadar obstajata glavni in stranski proizvod. Če stroškov pretvarjanja ni mogoče razločiti za vsako vrsto proizvodov posebej, jih je treba razporediti mednje smiselno in dosledno. Razporeditev lahko na primer temelji na sorazmerni prodajni vrednosti vsakega proizvoda v tisti fazi proizvodnega procesa, ko je proizvod že mogoče razločevati, ali ob dokončanju proizvodnje. Večina stranskih proizvodov je po svoji naravi nepomembnih. V takšnem primeru se pogosto izmerijo po čisti iztržljivi vrednosti, ta pa se odšteje od izvirne vrednosti glavnega proizvoda. Posledica je, da se knjigovodska vrednost glavnega proizvoda ne razlikuje pomembno od njegove izvirne vrednosti.

Drugi stroški

15

Drugi stroški so všteti v izvirno vrednost zalog le toliko, kolikor so povezani s spravljanjem zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. V izvirno vrednost zalog je na primer primerno vključiti neproizvajalne splošne stroške, ki se ne nanašajo na proizvodnjo, ali stroške oblikovanja proizvodov za posebne stranke.

16

Stroški, ki so izvzeti iz izvirne vrednosti zalog in se takoj pripoznajo kot odhodki obdobja, v katerem nastanejo, so na primer:

(a)

vrednost nenormalne količine odpadnega materiala, nepotrebnega dela ali drugih proizvajalnih stroškov;

(b)

stroški skladiščenja, razen če so potrebni v proizvodnem procesu pred nadaljnjo fazo proizvodnje;

(c)

splošni administrativni stroški, ki ne prispevajo k spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje, in

(d)

stroški prodajanja.

17

MRS 23 Stroški izposojanja določa omejene okoliščine, v katerih se stroški izposojanja vključijo v izvirno vrednost zalog.

18

Podjetje lahko nabavi zaloge z odloženim plačilom. Če sporazum vsebuje element financiranja, se ta element, na primer razlika med nakupno ceno po običajnih pogojih kreditiranja in plačanim zneskom, pripozna kot odhodek za obresti v obdobju financiranja.

19

[črtano]

Izvirna vrednost pospravljenih kmetijskih pridelkov iz bioloških sredstev

20

V skladu z MRS 41 Kmetijstvo se zaloge pospravljenih kmetijskih pridelkov, ki jih je podjetje pridobilo iz svojih bioloških sredstev, ob začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje ob pospravitvi. To so stroški zalog na datum uporabe tega standarda.

Metode merjenja izvirne vrednosti

21

Zaradi prikladnosti se lahko uporabljajo metode merjenja izvirne vrednosti zalog, kot je metoda standardnih stroškov ali metoda maloprodajnih cen, če so rezultati približno enaki izvirni vrednosti. Standardni stroški upoštevajo normalno raven porabljenega osnovnega in pomožnega materiala in dela ter učinkovitosti in izrabe zmogljivosti. Redno se pregledujejo in po potrebi popravijo v skladu z novimi okoliščinami.

22

Metoda maloprodajnih cen se pogosto uporablja v trgovini na drobno pri merjenju zalog velikega števila hitro spreminjajočih se postavk, ki imajo podobne marže in za katere bi bilo nesmiselno uporabljati druge metode merjenja izvirne vrednosti. Strošek zalog se določi z zmanjšanjem prodajne vrednosti zalog za ustrezen odstotek bruto marže. V uporabljenem odstotku se upošteva zaloga, katere vrednost je bila zmanjšana pod prvotno prodajno ceno. Pogosto se uporablja povprečen odstotek za vsak oddelek prodaje na drobno.

Metode obračunavanja izvirne vrednosti

23

Izvirna vrednost postavk zalog, ki običajno niso zamenljive, ter proizvedenih proizvodov ali opravljenih storitev, namenjenih določenim projektom, se razporedi na podlagi specifičnega določanja njihovih posameznih stroškov.

24

Specifično določanje stroškov pomeni, da se specifični stroški pripišejo posameznim postavkam v okviru zalog. To je primeren postopek pri postavkah, namenjenih specifičnemu projektu, pa naj so kupljene ali proizvedene. Specifičnega določanja stroškov pa ni mogoče uporabiti, če je v zalogi veliko postavk, ki so običajno med seboj zamenljive. V takšnih okoliščinah bi se lahko uporabila metoda izbire tistih postavk, ki ostanejo v zalogah, da se vnaprej določijo učinki na poslovni izid.

25

Izvirna vrednost zalog, razen tistih iz 23. člena, se razporedi na podlagi metode zaporednih cen (FIFO) ali metode tehtanega povprečja cen. Podjetje pri vseh zalogah s podobno naravo in uporabo uporablja isto metodo obračunavanja izvirne vrednosti. Pri zalogah z različno naravo ali uporabo utegnejo biti upravičene različne metode obračunavanja izvirne vrednosti.

26

Na primer, podjetje lahko iste zaloge, a v različnih poslovnih odsekih, uporablja na drugačen način. Vendar pa razlika v geografski razporeditvi zalog (ali v zadevnih davčnih predpisih) sama po sebi ne zadostuje za upravičenost uporabe različnih metod obračunavanja izvirne vrednosti.

27

FIFO formula predpostavlja, da se tiste postavke v zalogi, ki so bile kupljene ali proizvedene prve, tudi prve prodajo, tako da so postavke, ki ostanejo v zalogi na koncu obdobja, tiste, ki so bile kupljene ali proizvedene najpozneje. Po metodi tehtanega povprečja cen se vrednost vsake postavke določi na podlagi tehtanega povprečja cene podobnih postavk na začetku obdobja in cen podobnih postavk, ki so bile kupljene ali proizvedene v obdobju. Povprečje se lahko izračuna za obdobje ali za vsako dodatno prejeto pošiljko, odvisno od okoliščin v podjetju.

Čista iztržljiva vrednost

28

Izvirna vrednost zalog ni nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Izvirna vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povišajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški, ki se bodo pojavili v zvezi s prodajo. Praksa odpisovanja zalog pod njihovo izvirno vrednost do čiste iztržljive vrednosti je skladna s stališčem, da sredstva ne smejo biti izkazana po višjih zneskih, kot se pričakujejo ob njihovi prodaji ali uporabi.

29

Vrednost zalog se običajno prevrednoti navzdol do čiste iztržljive vrednosti za vsako posamezno postavko. V nekaterih okoliščinah pa je to mogoče opraviti tudi po skupinah podobnih ali povezanih postavk. To je na primer mogoče, če so postavke zalog proizvodi iste linije, ki imajo podoben namen ali končno uporabo, se proizvajajo ali prodajajo na istem geografskem območju in jih ni izvedljivo ovrednotiti ločeno od drugih postavk v tej liniji proizvodov. Odpis vrednosti zalog na podlagi njihove razvrstitve, na primer dokončanih proizvodov, ali vseh zalog v posameznem poslovnem odseku, ni primeren.

30

Ocene čiste iztržljive vrednosti zalog temeljijo na najbolj zanesljivih dokazih, ki so na razpolago, ko se ocenjuje, koliko bi bilo mogoče iztržiti zanje. Te ocene upoštevajo nihanje cen ali stroškov, neposredno povezano z dogodki po koncu obdobja, kolikor takšni dogodki potrjujejo okoliščine, ki so obstajale na koncu obdobja.

31

Ocene čiste iztržljive vrednosti upoštevajo tudi namen, zaradi katerega obstajajo zaloge. Na primer, čista iztržljiva vrednost količine zalog, ki jo ima podjetje za potrebe izpolnitve sklenjenih prodajnih pogodb ali pogodb za opravljanje storitev, temelji na pogodbeni ceni. Če so prodajne pogodbe sklenjene za manjšo količino proizvodov, kot jih je v zalogi, mora čista iztržljiva vrednost, ki se nanaša na presežne zaloge, temeljiti na splošno veljavnih prodajnih cenah. Zaradi sklenjenih prodajnih pogodb, ki presegajo količine v zalogah, ali sklenjenih nakupnih pogodb se lahko oblikujejo rezervacije. Take rezervacije so obravnavane v MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

32

Vrednost osnovnega in pomožnega materiala, ki je namenjen proizvodnji zalog, se ne prevrednoti navzdol pod izvirno vrednost, če se pričakuje, da bo prodajna vrednost dokončanih proizvodov, katerih del bo, enaka ali višja kot njegova izvirna vrednost. Toda če znižanje cen materiala kaže, da bo vrednost dokončanih proizvodov višja od čiste iztržljive vrednosti, se vrednost materiala prevrednoti navzdol do čiste iztržljive vrednosti. V takem primeru je najboljše merilo za določanje čiste iztržljive vrednosti materiala njegova nadomestitvena vrednost.

33

Čista iztržljiva vrednost se na novo oceni v vsakem nadaljnjem obdobju. Ko okoliščin, ki so v prejšnjem obdobju povzročile prevrednotenje vrednosti zalog navzdol pod njihovo izvirno vrednost, ni več, ali ko obstaja neizpodbiten dokaz o povišanju čiste iztržljive vrednosti zaradi spremembe gospodarskih razmer, se znesek prevrednotenja navzdol razveljavi (razveljavitev je omejena na znesek prvotnega prevrednotenja navzdol), tako da je nova knjigovodska vrednost enaka izvirni vrednosti ali popravljeni čisti iztržljivi vrednosti, odvisno, katera je nižja. To se na primer zgodi, če je kaka postavka v zalogi, ki je izkazana po čisti iztržljivi vrednosti, ker se je njena prodajna cena znižala, še v zalogi v poznejšem obdobju, ko je njena prodajna cena višja.

PRIPOZNAVANJE KOT ODHODEK

34

Ko so zaloge prodane, se njihov knjigovodski znesek pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil pripoznan ustrezen prihodek. Znesek morebitnega prevrednotenja vrednosti zalog navzdol do čiste iztržljive vrednosti in vse izgube pri zalogah se pripoznajo kot odhodek v obdobju, v katerem pride do prevrednotenja ali izgube. Znesek morebitne razveljavitve prevrednotenja vrednosti zalog navzdol, ki izvira iz povečanja čiste iztržljive vrednosti, se pripozna kot zmanjšanje zneska zalog, pripoznanega kot odhodek v obdobju, v katerem je prišlo do razveljavitve.

35

Nekatere zaloge je mogoče razporediti na druge konte sredstev, na primer zaloge, ki se uporabljajo kot sestavine v lastnem okviru proizvedenih opredmetenih osnovnih sredstev. Zaloge, razporejene med druga sredstva na ta način, so v dobi koristnosti takšnega sredstva pripoznane kot odhodek.

RAZKRITJA

36

V računovodskih izkazih se razkrijejo:

(a)

računovodske usmeritve, uporabljene pri merjenju zalog, tudi uporabljene metode računovodenja izvirne vrednosti;

(b)

skupna knjigovodska vrednost zalog in knjigovodska vrednost po razvrstitvah, ki ustrezajo podjetju;

(c)

knjigovodska vrednost zalog, izkazanih po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje;

(d)

znesek zalog, pripoznan kot odhodek v obdobju;

(e)

znesek morebitnega prevrednotenja vrednosti zalog navzdol, ki se v skladu s 34. členom pripozna kot odhodek v obdobju;

(f)

znesek morebitne razveljavitve prevrednotenja vrednosti zalog navzdol, pripoznanega kot zmanjšanje zneska zalog, ki se v skladu s 34. členom pripozna kot odhodek v obdobju;

(g)

okoliščine ali dogodki, ki so privedli do razveljavitve prevrednotenja vrednosti zalog navzdol v skladu s 34. členom, in

(h)

knjigovodska vrednost zalog, zastavljenih kot zavarovanje za obveznosti.

37

Informacije o knjigovodskih vrednostih v različnih razvrstitvah zalog in o obsegu sprememb teh sredstev so koristne za uporabnike računovodskih izkazov. Običajna je razvrstitev zalog na trgovsko blago, pomožni in osnovni material, nedokončano proizvodnjo in dokončane proizvode.

38

Znesek zalog, pripoznan kot odhodek v obdobju (pogosto imenovan tudi stroški prodaje), je sestavljen iz tistih stroškov, ki so bili pred tem vključeni v merjenje zdaj prodanih zalog, in iz nerazporejenih splošnih proizvajalnih stroškov ter nenormalnih zneskov proizvajalnih stroškov v zalogah. Okoliščine, v katerih deluje podjetje, lahko narekujejo tudi vključitev drugih stroškov, na primer distribucijskih.

39

Nekatera podjetja za izkaz poslovnega izida uporabljajo obrazec, ki razkrije drugačne zneske, in ne izvirno vrednost zalog, ki je pripoznana kot odhodek v obdobju. Ta obrazec predstavlja analizo odhodkov na podlagi razvrstitve po naravi odhodkov. V takem primeru podjetje razkrije stroške, ki so pripoznani kot odhodki za surovine in potrošni material, delo in druge stroške, skupaj z zneskom čiste spremembe vrednosti zalog v obdobju.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

40

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, to dejstvo razkrije.

40A

[črtano]

40B

[črtano]

40C

Z MSRP 13, izdanim maja 2011, sta se spremenila opredelitev poštene vrednosti v 6. členu in 7. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

40D

[črtano]

40E

Z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, izdanim maja 2014, so se spremenili 2., 8., 29. in 37. člen ter črtal 19. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 15.

40F

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, se je spremenil 2. člen in črtali 40.A, 40.B ter 40.D člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

40G

Z MSRP 16 Najemi, izdanim januarja 2016, se je spremenil 12. člen. Podjetje to spremembo uporablja, kadar uporablja MSRP 16.

RAZVELJAVITEV DRUGIH OBJAV

41

Ta standard nadomešča MRS 2 Zaloge (popravljen leta 1993).

42

Ta standard nadomešča SOP-1 Doslednost – različne metode obračunavanja izvirne vrednosti pri zalogah.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 7

Izkaz denarnih tokov (2)

CILJ

Informacije o denarnih tokovih v podjetju uporabnikom računovodskih izkazov zagotavljajo podlago za ocenjevanje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarja in denarnih ustreznikov ter potreb podjetja po uporabi teh denarnih tokov. Poslovne odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki, zahtevajo ovrednotenje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarja in denarnih ustreznikov ter časa in gotovosti njihovega pridobivanja.

Cilj tega standarda je zahtevati pripravljanje informacij o preteklih spremembah stanja denarja in denarnih ustreznikov v podjetju v obliki izkaza denarnih tokov, ki razvršča denarne tokove v obdobju na tiste iz poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja.

PODROČJE UPORABE

1

Podjetje pripravi izkaz denarnih tokov v skladu z zahtevami v tem standardu in ga predstavi kot sestavni del svojih računovodskih izkazov za vsako obdobje, za katero se predstavljajo računovodski izkazi.

2

Ta standard nadomešča MRS 7 Izkaz sprememb finančnega položaja, ki je bil sprejet julija 1977.

3

Uporabniki računovodskih izkazov podjetja želijo vedeti, kako podjetje pridobiva in uporablja denar in denarne ustreznike. To velja ne glede na vrsto dejavnosti podjetja in ne glede na to, ali je denar mogoče jemati kot produkt podjetja, kot na primer pri finančni instituciji. Podjetja potrebujejo denar pravzaprav iz enakih razlogov, čeprav se utegnejo razlikovati po glavnih dejavnostih, ki ustvarjajo prihodke. Denar potrebujejo za vodenje svojega poslovanja, poravnavanje svojih obveznosti in zagotavljanje donosov svojim vlagateljem. Zato ta standard zahteva, da vsa podjetja predstavijo izkaz denarnih tokov.

KORISTI INFORMACIJ O DENARNIH TOKOVIH

4

Če se izkaz denarnih tokov uporablja v povezavi z drugimi računovodskimi izkazi, nudi informacije, ki uporabnikom omogočajo, da ovrednotijo spremembe čistih sredstev podjetja, njegov finančni ustroj (tudi njegovo likvidnost in solventnost) ter njegovo sposobnost vplivanja na zneske in čas denarnih tokov, da se prilagaja spremenjenim okoliščinam in priložnostim. Informacije o denarnih tokovih so koristne pri ocenjevanju sposobnosti podjetja za pridobivanje denarja in denarnih ustreznikov ter uporabnikom omogočajo, da razvijejo modele za ocenjevanje in primerjanje sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov različnih podjetij. Prav tako povečujejo primerljivost poročil o uspešnosti poslovanja različnih podjetij, ker izločajo učinke uporabe različnih računovodskih rešitev pri enakih transakcijah in drugih dogodkih.

5

Pretekle informacije o denarnih tokovih se pogosto uporabljajo kot kazalniki zneskov, časa in gotovosti prihodnjih denarnih tokov. Prav tako so koristne pri preverjanju točnosti preteklih ocen prihodnjih denarnih tokov pa tudi pri preiskovanju razmerij med dobičkonosnostjo in čistim denarnim tokom ter vplivom spreminjanja cen.

OPREDELITVE POJMOV

6

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Denar obsega denar v blagajni in vloge na vpogled.

 

Denarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki jih je mogoče takoj pretvoriti v vnaprej znan znesek denarja in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.

 

Denarni tokovi so pritoki in odtoki denarja in denarnih ustreznikov.

 

Poslovanje pomeni glavne dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke podjetja, in druge dejavnosti, ki niso naložbene dejavnosti ali dejavnosti financiranja.

 

Naložbene dejavnosti so pridobivanje in odtujevanje dolgoročnih sredstev in drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike.

 

Dejavnosti financiranja pomenijo dejavnosti, ki privedejo do sprememb obsega in sestave vplačanega lastniškega kapitala in najetih posojil podjetja.

Denar in denarni ustrezniki

7

Namen denarnih ustreznikov je poravnavanje kratkoročnih denarnih obveznosti in ne vlaganje ali kaj drugega. Da bi lahko kako naložbo označili kot denarni ustreznik, jo mora biti takoj mogoče pretvoriti v vnaprej znan znesek denarja, tveganje spremembe njene vrednosti pa mora biti nepomembno. Zato se naložba običajno označi kot denarni ustreznik le, če ima kratko dospelost, na primer tri mesece ali manj po pridobitvi. Naložbe v lastniški kapital so izključene iz denarnih ustreznikov, razen če so po vsebini denarni ustrezniki, na primer prednostne delnice, pridobljene kratek čas pred njihovo dospelostjo in z natančno navedenim datumom odkupa.

8

Bančna posojila se na splošno obravnavajo kot dejavnosti financiranja. Toda v nekaterih državah so prekoračitve na bančnem računu, ki jih je treba poravnati na zahtevo, sestavni del upravljanja z denarjem podjetja. V takih okoliščinah so prekoračitve na bančnem računu vključene med sestavine denarja in denarnih ustreznikov. Značilnost takih sporazumov z banko je, da se stanje računa v banki pogosto spreminja s pozitivnega na negativno.

9

Denarni tokovi izključujejo gibanja med postavkami, ki sestavljajo denar ali denarne ustreznike, ker so te sestavine bolj del upravljanja z denarjem podjetja kot pa del njegovega poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja. Upravljanje z denarjem vključuje vlaganje presežkov denarja v denarne ustreznike.

PREDSTAVLJANJE IZKAZA DENARNIH TOKOV

10

V izkazu denarnih tokov se poroča o denarnih tokovih v obdobju, nastalih pri poslovanju, naložbenih dejavnostih in dejavnostih financiranja.

11

Podjetje predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja na način, ki je najbolj ustrezen glede na njegovo poslovno dejavnost. Razvrstitev po vrstah dejavnosti zagotavlja uporabnikom informacije, ki jim omogočajo ocenitev vpliva teh vrst dejavnosti na finančni položaj podjetja ter znesek njegovega denarja in denarnih ustreznikov. Takšne informacije je mogoče uporabiti tudi za ovrednotenje razmerij med temi vrstami dejavnosti.

12

Posamezna transakcija lahko vključuje denarne tokove, ki so različno razvrščeni. Če na primer denarno vračilo posojila vključuje tako obresti kot glavnico, je treba element obresti razvrstiti med poslovanje, element glavnice pa med dejavnosti financiranja.

Poslovanje

13

Znesek denarnih tokov, ki izhajajo iz poslovanja, je ključen kazalec obsega, v katerem so se s poslovnimi dejavnostmi podjetja ustvarili zadostni denarni tokovi za vračanje posojil, ohranjanje sposobnosti poslovanja, izplačevanje dividend in nove naložbe brez zanašanja na zunanje vire financiranja. Informacije o specifičnih sestavinah denarnih tokov iz poslovanja v preteklosti so v povezavi z drugimi informacijami koristne pri napovedovanju prihodnjih denarnih tokov iz poslovanja.

14

Denarni tokovi iz poslovanja nastajajo predvsem pri glavnih dejavnostih, ki ustvarjajo prihodke podjetja. Zato na splošno nastajajo pri transakcijah in drugih dogodkih, ki prispevajo k poslovnemu izidu. Primeri denarnih tokov iz poslovanja so:

(a)

denarni prejemki od prodaje blaga in opravljanja storitev;

(b)

denarni prejemki od licenčnin, nadomestil, provizij in drugih prihodkov;

(c)

denarna plačila dobaviteljem blaga in storitev;

(d)

denarna plačila zaposlenim in v imenu zaposlenih;

(e)

[črtano]

(f)

denarna plačila ali vračila davka od dohodka, razen če jih je mogoče konkretno povezati z dejavnostmi financiranja in naložbenimi dejavnostmi; in

(g)

denarni prejemki in plačila na podlagi pogodb, sklenjenih za namene posredovanja ali trgovanja.

Nekatere transakcije, na primer prodaja postavke naprav, lahko povzročijo dobiček ali izgubo, ki je vključena v pripoznani poslovni izid. Denarni tokovi, povezani s takšnimi transakcijami, so denarni tokovi iz naložbenih dejavnosti. Denarna plačila za proizvodnjo ali pridobitev sredstev za dajanje v najem drugim, ki se pozneje posedujejo za prodajo, kot je opisano v 68.A členu MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, pa so denarni tokovi iz poslovanja. Denarni prejemki iz najemov in poznejših prodaj takšnih sredstev so prav tako denarni tokovi iz poslovanja.

15

Podjetje lahko ima v posesti vrednostne papirje in dana posojila za namene posredovanja ali trgovanja; v takem primeru so podobni zalogam, pridobljenim izrecno za ponovno prodajo. Zato so denarni tokovi, ki nastajajo pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, namenjenih posredovanju ali trgovanju, razvrščeni med denarne tokove iz poslovanja. Podobno so navadno denarni predujmi in posojila finančnih institucij razvrščeni med denarne tokove iz poslovanja, ker se nanašajo na glavno dejavnost, ki ustvarja prihodke takega podjetja.

Naložbene dejavnosti

16

Ločeno razkritje denarnih tokov, ki izhajajo iz naložbenih dejavnosti, je pomembno zaradi tega, ker denarni tokovi kažejo obseg izdatkov za dejavnike, namenjene ustvarjanju prihodnjih prihodkov in denarnih tokov. Med naložbene dejavnosti je mogoče razvrstiti samo izdatke, ki privedejo do pripoznanja sredstva v izkazu finančnega položaja. Primeri denarnih tokov, ki nastajajo pri naložbenih dejavnostih, so:

(a)

denarna plačila za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in drugih dolgoročnih sredstev; takšna plačila vključujejo tudi tista, ki se nanašajo na usredstvenje stroškov razvijanja in v lastnem okviru proizvedenih opredmetenih osnovnih sredstev;

(b)

denarni prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in drugih dolgoročnih sredstev;

(c)

denarna plačila za pridobitev lastniških ali dolžniških instrumentov drugih podjetij in deležev v skupnih podvigih (razen plačil za takšne instrumente, ki jih je mogoče obravnavati kot denarne ustreznike ali ki so v posesti za namene posredovanja ali trgovanja);

(d)

denarni prejemki od prodaje lastniških ali dolžniških instrumentov drugih podjetij in deležev v skupnih podvigih (razen prejemkov za takšne instrumente, ki jih je mogoče obravnavati kot denarne ustreznike ali ki so v posesti za namene posredovanja ali trgovanja);

(e)

denarni predujmi in posojila drugim strankam (razen predujmov in posojil finančne institucije);

(f)

denarni prejemki od vračil predujmov in posojil drugim strankam (razen od vračil predujmov in posojil finančne institucije);

(g)

denarna plačila po standardiziranih terminskih pogodbah, nestandardiziranih terminskih pogodbah, opcijskih pogodbah in pogodbah o zamenjavi, razen če so take pogodbe sklenjene za namene posredovanja ali trgovanja ali so plačila razvrščena kot dejavnosti financiranja; in

(h)

denarni prejemki po standardiziranih terminskih pogodbah, nestandardiziranih terminskih pogodbah, opcijskih pogodbah in pogodbah o zamenjavi, razen če so take pogodbe sklenjene za namene posredovanja ali trgovanja ali so prejemki razvrščeni kot dejavnosti financiranja.

Če se pogodba računovodsko obravnava kot varovanje razpoznavne postavke pred tveganjem, so denarni tokovi v zvezi s pogodbo razvrščeni na enak način kot denarni tokovi v zvezi z varovano postavko.

Dejavnosti financiranja

17

Ločeno razkritje denarnih tokov, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, je pomembno zaradi tega, ker je koristno pri napovedovanju terjatev, ki jih bodo v zvezi s prihodnjimi denarnimi tokovi imele osebe, ki zagotovijo kapital podjetja. Primeri denarnih tokov, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, so:

(a)

denarni prejemki iz izdaje delnic ali drugih kapitalskih instrumentov;

(b)

denarna plačila lastnikom pri pridobitvi ali odkupih delnic podjetja;

(c)

denarni prejemki iz izdaje zadolžnic, posojil, menic, obveznic, hipotekarnih kreditov ter drugih kratkoročnih ali dolgoročnih najetih posojil;

(d)

denarna vračila izposojenih zneskov in

(e)

najemnikova denarna plačila za zmanjšanje neporavnane obveznosti, ki se nanaša na najem.

POROČANJE DENARNIH TOKOV IZ POSLOVANJA

18

Podjetje poroča o denarnih tokovih iz poslovanja tako, da uporablja:

(a)

neposredno metodo, pri kateri razkrije glavne vrste bruto denarnih prejemkov in bruto denarnih plačil, ali

(b)

posredno metodo, pri kateri prilagodi poslovni izid za učinke transakcij, ki nimajo denarne narave, za vse časovne razmejitve, ki se nanašajo na pretekle ali prihodnje denarne prejemkih in plačila iz poslovanja, ter za postavke prihodkov in odhodkov, ki so povezane z denarnimi tokovi iz naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja.

19

Podjetjem se priporoča poročanje o denarnih tokovih iz poslovanja z uporabo neposredne metode. Neposredna metoda zagotavlja informacije, ki utegnejo biti koristne pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov in niso na razpolago, če se uporablja posredna metoda. Pri neposredni metodi se lahko informacije za večino vrst bruto denarnih prejemkov in bruto denarnih plačil pridobijo:

(a)

iz računovodskih evidenc podjetja ali

(b)

s prilagoditvijo prihodkov od prodaje, stroškov prodaje (pri finančni instituciji pa prihodkov od obresti in podobnih prihodkov ter odhodkov za obresti in podobnih odhodkov) in drugih postavk v izkazu vseobsegajočega donosa za:

(i)

spremembe zalog ter poslovnih terjatev in obveznosti v obdobju,

(ii)

druge nedenarne postavke in

(iii)

druge postavke, pri katerih so denarni učinki denarni tokovi iz naložbenih dejavnosti ali dejavnosti financiranja.

20

Pri posredni metodi se čisti denarni tokovi iz poslovanja ugotovijo s prilagoditvijo poslovnega izida za učinke:

(a)

sprememb zalog ter poslovnih terjatev in obveznosti v obdobju;

(b)

nedenarnih postavk, kot so amortizacija, rezervacije, odloženi davki, nerealizirani dobički in izgube iz tečajnih razlik, nerazdeljeni čisti dobički pridruženih podjetij, in

(c)

vseh drugih postavk, pri katerih so denarni učinki denarni tokovi iz naložbenih dejavnosti ali dejavnosti financiranja.

Druga možnost je, da se čisti denarni tokovi iz poslovanja po posredni metodi predstavijo tako, da se prikažejo v izkazu vseobsegajočega donosa razkriti prihodki in odhodki ter spremembe zalog in poslovnih terjatev ter obveznosti v obdobju.

POROČANJE O DENARNIH TOKOVIH IZ NALOŽBENIH DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FINANCIRANJA

21

Podjetje ločeno poroča o glavnih vrstah bruto denarnih prejemkov in bruto denarnih plačil, ki izhajajo iz naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja, razen o denarnih tokovih, opisanih v 22. in 24. členu, ki jih poroča v čistih zneskih.

POROČANJE O DENARNIH TOKOVIH V ČISTIH ZNESKIH

22

Denarni tokovi, ki izhajajo iz naslednjih dejavnosti poslovanja, naložbenih dejavnosti ali dejavnosti financiranja, so lahko predstavljeni v čistih zneskih (po medsebojnem pobotu):

(a)

denarni prejemki in plačila v korist strank, če denarni tokovi odsevajo bolj dejavnosti stranke kot dejavnosti podjetja, in

(b)

denarni prejemki in plačila za postavke, ki se hitro obračajo in imajo visoke zneske ter kratke roke zapadlosti v plačilo.

23

Primeri denarnih prejemkov in plačil iz 22.(a) člena so:

(a)

sprejemanje in vračila vlog na vpogled pri banki;

(b)

denar, ki ga poseduje za stranke naložbeno podjetje, in

(c)

v imenu lastnikov nepremičnin pobrane in njim plačane najemnine.

23A

Primeri denarnih prejemkov in plačil iz 22.(b) člena so dani zneski in vračila v zvezi z:

(a)

zneski glavnice, ki se nanašajo na imetnike kreditnih kartic;

(b)

nakupom in prodajo naložb in

(c)

drugimi kratkoročnimi posojili, na primer tistimi, ki zapadejo v plačilo v treh mesecih ali prej.

24

Denarni tokovi, ki izhajajo iz vsake od naslednjih dejavnosti finančne institucije, so lahko predstavljeni v čistih zneskih (po medsebojnem pobotu):

(a)

denarni prejemki in plačila za sprejemanje in vračila vlog z določenim datumom zapadlosti;

(b)

vloge pri drugih finančnih institucijah in dvigi takih vlog in

(c)

denarni predujmi in posojila strankam ter vračila teh predujmov in posojil.

DENARNI TOKOVI V TUJIH VALUTAH

25

Denarni tokovi, ki izhajajo iz transakcij v tujih valutah, se evidentirajo v funkcijski valuti podjetja, tako da se znesek v tuji valuti prevede na podlagi menjalnega tečaja med funkcijsko valuto in tujo valuto na datum denarnega toka.

26

Denarni tokovi odvisnega podjetja v tujini se prevedejo na podlagi menjalnega tečaja med funkcijsko valuto in tujo valuto na datume denarnih tokov.

27

Denarni tokovi, izraženi v tuji valuti, se poročajo na način, ki je skladen z MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev. Ta dovoljuje uporabo menjalnega tečaja, ki je približek dejanskemu. Tehtani menjalni tečaj za obdobje je na primer mogoče uporabiti pri evidentiranju transakcij v tuji valuti ali pri prevedbi denarnih tokov odvisnega podjetja v tujini. Toda MRS 21 pri prevedbi denarnih tokov odvisnega podjetja v tujini ne dovoljuje uporabe menjalnega tečaja, veljavnega ob koncu obdobja poročanja.

28

Nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb menjalnih tečajev, niso denarni tokovi. Toda učinek sprememb menjalnih tečajev na denar in denarne ustreznike, ki se posedujejo ali so zapadli v tuji valuti, je treba predstaviti v izkazu denarnih tokov, da se uskladijo denar in denarni ustrezniki na začetku in na koncu obdobja. Ta znesek je predstavljen ločeno od denarnih tokov iz poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja ter vključuje morebitne razlike glede na zneske denarnih tokov, ki bi se poročali po menjalnih tečajih, veljavnih ob koncu obdobja.

29

[črtano]

30

[črtano]

OBRESTI IN DIVIDENDE

31

Denarni tokovi iz prejetih ali plačanih obresti in dividend se razkrijejo ločeno. Vsak denarni tok je dosledno razvrščen iz obdobja v obdobje kot poslovanje, naložbene dejavnosti ali dejavnosti financiranja.

32

Celotni znesek v obdobju plačanih obresti se v izkazu denarnih tokov razkrije ne glede na to, ali je bil znesek pripoznan kot odhodek v poslovnem izidu ali usredstven v skladu z MRS 23 Stroški izposojanja.

33

Plačane obresti ter prejete obresti in dividende so v finančnih institucijah običajno razvrščene kot denarni tokovi iz poslovanja. O tem, kako razvrstiti te denarne tokove pri drugih podjetjih, pa ni soglasja. Plačane obresti ter prejete obresti in dividende je mogoče razvrstiti kot denarne tokove iz poslovanja, ker so vključene v določanje poslovnega izida. Druga možnost je, da se plačane obresti ter prejete obresti in dividende obravnavajo kot denarni tokovi iz dejavnosti financiranja ali naložbenih dejavnosti, ker predstavljajo stroške pridobivanja finančnih virov ali donose naložb.

34

Plačane dividende je mogoče razvrstiti med denarne tokove iz dejavnosti financiranja, ker so strošek pridobivanja finančnih virov. Druga možnost je, da se plačane dividende razvrstijo kot sestavine denarnih tokov iz poslovanja, kar uporabnikom pomaga pri ugotavljanju sposobnosti podjetja za izplačevanje dividend iz denarnih tokov iz poslovanja.

DAVEK OD DOHODKA

35

Denarni tokovi, ki izhajajo iz davka od dohodka, se razkrijejo ločeno in razvrstijo kot denarni tokovi iz poslovanja, razen če jih je mogoče konkretno povezati z dejavnostmi financiranja in naložbenimi dejavnostmi.

36

Davek od dohodka izhaja iz transakcij, ki povzročajo denarne tokove, razvrščene v izkazu denarnih tokov kot poslovanje, naložbene dejavnosti ali dejavnosti financiranja. Medtem ko je odhodek za davek brez dvoma mogoče povezati z naložbenimi dejavnostmi ali dejavnostmi financiranja, je določitev z njim povezanih davčnih denarnih tokov pogosto neizvedljiva, ti davčni denarni tokovi pa lahko nastanejo v drugem obdobju kot denarni tokovi iz povezane transakcije. Zato se plačani davki običajno razvrstijo kot denarni tokovi iz poslovanja. Toda če je izvedljivo, da se davčni denarni tok poveže s posamezno transakcijo, ki povzroči denarne tokove, razvrščene kot naložbene dejavnosti ali dejavnosti financiranja, se tudi davčni denarni tok razvrsti kot naložbena dejavnost ali financiranje, kot je ustrezno. Če so davčni denarni tokovi razporejeni na več kot eno vrsto dejavnosti, se razkrije celoten znesek plačanih davkov.

NALOŽBE V ODVISNA PODJETJA, PRIDRUŽENA PODJETJA IN SKUPNE PODVIGE

37

Če se naložba v pridruženo podjetje, skupni podvig ali odvisno podjetje računovodsko obravnava po kapitalski metodi ali naložbeni metodi, naložbenik omeji svoje poročanje v izkazu denarnih tokov na finančne tokove med njim in podjetjem, v katero vloži, na primer na dividende in posojila.

38

Podjetje, ki o svojem deležu v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu poroča z uporabo kapitalske metode, v svoj izkaz denarnih tokov vključi denarne tokove v zvezi z njegovimi naložbami v pridruženo podjetje ali skupni podvig ter razdelitve in druga plačila ali prejemke med njim in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom.

SPREMEMBE LASTNIŠKIH DELEŽEV V ODVISNIH PODJETJIH IN DRUGIH POSLOVNIH SUBJEKTIH

39

Skupne denarne tokove, ki izhajajo iz pridobitve ali izgube obvladovanja odvisnih podjetij ali drugih poslovnih subjektov, se predstavi ločeno in razvrsti kot naložbene dejavnosti.

40

Podjetje v zvezi s pridobitvijo ali izgubo obvladovanja odvisnih podjetij ali drugih poslovnih subjektov v obdobju v celoti razkrije vsako od naslednjih postavk:

(a)

celotno plačano ali prejeto nadomestilo;

(b)

del nadomestila, ki ga sestavljajo denar in denarni ustrezniki;

(c)

znesek denarja in denarnih ustreznikov v odvisnih podjetjih ali drugih poslovnih subjektih, katerih obvladovanje je pridobljeno ali izgubljeno, in

(d)

znesek sredstev in obveznosti, razen denarja ali denarnih ustreznikov, v odvisnih podjetjih ali drugih poslovnih subjektih, katerih obvladovanje je pridobljeno ali izgubljeno, povzet za vsako glavno kategorijo.

40A

Naložbenemu podjetju, kot je opredeljeno v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, ni treba uporabljati 40.(c) ali 40.(d) člena za naložbo v odvisno podjetje, ki jo je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

41

Ločena predstavitev učinkov pridobitve ali izgube obvladovanja odvisnih podjetij in drugih poslovnih subjektov na denarne tokove, kjer so ti učinki predstavljeni v posameznih vrstičnih postavkah, skupaj z ločenim razkritjem zneskov pridobljenih ali odtujenih sredstev in obveznosti, pomaga razločevati takšne denarne tokove od denarnih tokov, ki izhajajo iz drugega poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja. Učinki izgube obvladovanja na denarne tokove se ne odštejejo od učinkov pridobitve obvladovanja na denarne tokove.

42

Celotni znesek plačanega ali prejetega denarja kot nadomestilo za pridobitev ali izgubo obvladovanja odvisnih podjetij ali drugih poslovnih subjektov se v izkazu denarnih tokov poroča v čistem znesku, tj. po odštetju denarja in denarnih ustreznikov, pridobljenih ali odtujenih v okviru takšnih transakcij, dogodkov ali spremenjenih okoliščin.

42A

Denarni tokovi, ki izhajajo iz sprememb lastniških deležev v odvisnem podjetju, ki ne privedejo do izgube obvladovanja, se razvrstijo kot denarni tokovi iz dejavnosti financiranja, razen če naložbo v odvisno podjetje poseduje naložbeno podjetje, kot je opredeljeno v MSRP 10, in jo je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

42B

Spremembe lastniških deležev v odvisnem podjetju, ki ne privedejo do izgube obvladovanja, kot je naknaden nakup ali prodaja kapitalskih instrumentov odvisnega podjetja s strani obvladujočega podjetja, se računovodsko obravnavajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (glej MSRP 10), razen če naložbo v odvisno podjetje poseduje naložbeno podjetje in jo je treba meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Skladno s tem se nastali denarni tokovi razvrstijo na enak način kot druge transakcije z lastniki, opisane v 17. členu.

NEDENARNE TRANSAKCIJE

43

Naložbene transakcije in transakcije financiranja, ki ne zahtevajo uporabe denarja ali denarnih ustreznikov, se izključijo iz izkaza denarnih tokov. Takšne transakcije se razkrijejo drugje v računovodskih izkazih na način, ki zagotavlja vse ustrezne informacije o naložbenih dejavnostih in dejavnostih financiranja.

44

Marsikatere naložbene dejavnosti in dejavnosti financiranja nimajo neposrednega vpliva na tekoče denarne tokove, čeprav vplivajo na sestavo kapitala in sredstev v podjetju. Izključitev nedenarnih transakcij iz izkaza denarnih tokov je skladna s ciljem izkaza denarnih tokov, ker takšne postavke ne vključujejo denarnih tokov v obravnavanem obdobju. Primeri nedenarnih transakcij so:

(a)

pridobitev sredstev s prevzemom neposredno povezanih obveznosti ali na podlagi najema;

(b)

pridobitev podjetja z izdajo lastniškega kapitala in

(c)

pretvorba dolga v lastniški kapital.

SPREMEMBE OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ DEJAVNOSTI FINANCIRANJA

44A

Podjetje zagotovi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo ovrednotenje sprememb pri obveznostih, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami.

44B

Podjetje v obsegu, v katerem je potrebno za izpolnitev zahteve iz 44.A člena, razkrije naslednje spremembe obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja:

(a)

spremembe iz naslova denarnih tokov iz dejavnosti financiranja;

(b)

spremembe, ki izhajajo iz pridobitve ali izgube obvladovanja odvisnih podjetij ali drugih poslovnih subjektov;

(c)

učinek sprememb menjalnih tečajev;

(d)

spremembe poštene vrednosti in

(e)

druge spremembe.

44C

Obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, so obveznosti, za katere so bili denarni tokovi oziroma bodo prihodnji denarni tokovi razvrščeni v izkaz denarnih tokov kot denarni tokovi iz dejavnosti financiranja. Poleg tega se zahteva po razkritju iz 44.A člena uporablja tudi za spremembe finančnih sredstev (na primer sredstev, s katerimi se pred tveganjem varujejo obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja), če so bili denarni tokovi iz teh finančnih sredstev oziroma bodo prihodnji denarni tokovi vključeni v denarne tokove iz dejavnosti financiranja.

44D

Eden od načinov za izpolnitev zahteve po razkritju iz 44.A člena je uskladitev začetnih in končnih stanj v izkazu finančnega položaja za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, vključno s spremembami, opredeljenimi v 44.B členu. Če podjetje razkrije tako uskladitev, zagotovi dovolj informacij, da lahko uporabniki računovodskih izkazov povežejo postavke, vključene v uskladitev, z izkazom finančnega položaja in izkazom denarnih tokov.

44E

Če podjetje zagotovi razkritje, ki se zahteva v 44.A členu, skupaj z razkritji sprememb pri drugih sredstvih in obveznostih, spremembe obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja, razkrije ločeno od sprememb teh drugih sredstev in obveznosti.

SESTAVINE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

45

Podjetje razkrije sestavine denarja in denarnih ustreznikov ter predstavi uskladitev zneskov v svojem izkazu denarnih tokov z ustreznimi postavkami, vključenimi v izkaz finančnega položaja.

46

Zaradi razlik v praksah upravljanja denarja in pogojih kreditnih institucij po svetu ter potrebe po skladnosti z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov podjetje razkrije lastno usmeritev za določanje sestave denarja in denarnih ustreznikov.

47

Posledica vsake spremembe usmeritve za določanje sestavin denarja in denarnih ustreznikov, na primer spremembe pri razvrstitvi finančnih instrumentov, ki so bili prej obravnavani kot del naložbenega portfelja podjetja, se poroča v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake.

DRUGA RAZKRITJA

48

Podjetje skupaj s pojasnili poslovodstva razkrije znesek pomembnih stanj denarja in denarnih ustreznikov, ki jih ima, a niso na razpolago za uporabo v skupini.

49

Obstajajo različne okoliščine, v katerih stanja denarja in denarnih ustreznikov, ki jih ima podjetje, niso na razpolago za uporabo v skupini. Primeri za to so stanja denarja in denarnih ustreznikov, ki jih ima odvisno podjetje, poslujoče v državi, v kateri omejitve glede nakupa in/ali prodaje tujih valut ali druge pravne omejitve obvladujočemu podjetju ali drugim odvisnim podjetjem preprečujejo uporabo teh stanj.

50

Dodatne informacije utegnejo biti uporabnikom koristne za razumevanje finančnega položaja in plačilne sposobnosti podjetja. Razkritje takih informacij skupaj s pojasnili poslovodstva se priporoča in lahko vključuje:

(a)

znesek nečrpanih kreditnih linij, ki utegnejo biti na razpolago pri prihodnjem poslovanju in za poravnavo obvez v zvezi s kapitalom, pri čemer se navedejo kakršne koli omejitve glede uporabe teh kreditnih linij;

(c)

združeni znesek denarnih tokov, ki pomenijo povečanje poslovnih zmogljivosti, ločen od denarnih tokov, ki so potrebni za vzdrževanje poslovnih zmogljivosti, in

(d)

znesek denarnih tokov, ki izhajajo iz poslovanja, naložbenih dejavnosti in dejavnosti financiranja, za vsak odsek poročanja (glej MSRP 8 Poslovni odseki).

51

Ločeno razkritje denarnih tokov, ki pomenijo povečanje poslovnih zmogljivosti, in denarnih tokov, ki so potrebni za vzdrževanje poslovnih zmogljivosti, uporabniku omogoča, da ugotovi, ali podjetje dovolj vlaga v vzdrževanje svojih poslovnih zmogljivosti. Podjetje, ki ne vlaga dovolj v vzdrževanje svojih poslovnih zmogljivosti, lahko škoduje svoji prihodnji dobičkonosnosti na račun tekoče likvidnosti in izplačil lastnikom.

52

Razkritje denarnih tokov po odsekih omogoča uporabnikom boljše razumevanje razmerij med finančnimi tokovi podjetja kot celote in tistimi, ki se nanašajo na njegove sestavne dele, ter razpoložljivosti in spremenljivosti denarnih tokov posameznih odsekov.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

53

Ta standard se uporablja za računovodske izkaze za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 1994 ali pozneje.

54

Z MRS 27 (kot je bil spremenjen leta 2008) so se spremenili 39.–42. člen in dodala 42.A in 42.B člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen 2008) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje. Spremembe se uporabljajo za nazaj.

55

14. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, izdanih maja 2008. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije in uporabi 68.A člen MRS 16.

56

Z Izboljšavami MSRP, izdanimi aprila 2009, se je spremenil 16. člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2010 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

57

Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, izdanima maja 2011, so se spremenili 37., 38. in 42.B člen ter črtal 50.(b) člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

58

Z dokumentom Naložbena podjetja (spremembe MSRP 10, MSRP 12 in MRS 27), izdanim oktobra 2012, sta se spremenila 42.A in 42.B člen ter dodal 40.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje. Uporaba sprememb iz dokumenta Naložbena podjetja pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi pred tem datumom, vse spremembe, vključene v dokument Naložbena podjetja, uporablja hkrati.

59

Z MSRP 16 Najemi, izdanim januarja 2016, sta se spremenila 17. in 44. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 16.

60

Z dokumentom Pobuda za razkritje (spremembe MRS 7), izdanim januarja 2016, so se dodali 44.A–44.E člen. Podjetje začne navedene spremembe uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Ko podjetje prvič uporabi te spremembe, mu ni treba zagotoviti primerjalnih informacij za predhodna obdobja.

61

Z MSRP 17 Zavarovalne pogodbe, ki je bil izdan maja 2017, se je spremenil 14. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 17.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 8

Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati merila za izbiranje in spreminjanje računovodskih usmeritev, kar zajema tudi računovodenje in razkrivanje sprememb računovodskih usmeritev in sprememb računovodskih ocen ter popravljanje napak. Standard je namenjen povečanju ustreznosti in zanesljivosti računovodskih izkazov podjetja ter zagotovitvi njihove medsebojne primerljivosti skozi različna obdobja ter primerljivosti z računovodskimi izkazi drugih podjetij.

2

Zahteve po razkritju računovodskih usmeritev, z izjemo tistih, ki se nanašajo na spremembe računovodskih usmeritev, so določene v MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov.

PODROČJE UPORABE

3

Ta standard se uporablja pri izbiranju in izvajanju računovodskih usmeritev ter računovodenju sprememb računovodskih usmeritev, sprememb računovodskih ocen in popravkov napak iz preteklih obdobij.

4

Davčni učinki popravkov napak za pretekla obdobja in prilagoditev za nazaj ob spremembah računovodskih usmeritev se računovodsko obravnavajo in razkrijejo v skladu z MRS 12 Davek od dohodka.

OPREDELITVE POJMOV

5

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Računovodske usmeritve so posebna načela, podlage, dogovori, pravila in prakse, ki jih podjetje upošteva pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov.

 

Računovodske ocene so denarni zneski v računovodskih izkazih, za katere je značilna negotovost pri merjenju.

 

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) so standardi in pojasnila, ki jih izda Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Vsebujejo:

(a)

mednarodne standarde računovodskega poročanja;

(b)

mednarodne računovodske standarde;

(c)

pojasnila OPMSRP in

(d)

pojasnila SOP (3).

 

Pridevnik pomemben je opredeljen v 7. členu MRS 1 in se v tem standardu uporablja v enakem pomenu.

 

Napake iz preteklih obdobij so opustitve in napačne navedbe v računovodskih izkazih podjetja za eno ali več preteklih obdobij, ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih informacij:

(a)

ki so bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavana obdobja odobreni za objavo, in

(b)

za katere se je upravičeno domnevalo, da so se pridobile in upoštevale pri pripravi in predstavitvi navedenih računovodskih izkazov.

 

Takšne napake vključujejo posledice matematičnih napak, napak pri uporabi računovodskih usmeritev, spregledov ali napačnih razlag dejstev in goljufij.

 

Uporaba za nazaj je uporaba nove računovodske usmeritve pri transakcijah, drugih dogodkih in okoliščinah, kot da bi se ta vedno uporabljala.

 

Preračun za nazaj je popravljanje pripoznanja, merjenja in razkritja zneskov v računovodskih izkazih, kot da do napake v preteklem obdobju sploh ne bi prišlo.

 

Neizvedljiv: zahteva je neizvedljiva, če je podjetje kljub vsem razumnim prizadevanjem ne more izvesti. V določenem preteklem obdobju sta uporaba spremembe računovodske usmeritve za nazaj ali preračun za nazaj, s katerim bi se popravila napaka, neizvedljiva, če:

(a)

učinkov uporabe za nazaj ali preračuna za nazaj ni mogoče določiti;

(b)

je pri uporabi za nazaj ali preračunu za nazaj treba predpostavljati, kakšen je bil namen poslovodstva v preteklem obdobju, ali

(c)

so pri uporabi za nazaj ali preračunu za nazaj potrebne znatne ocene zneskov, vendar je nemogoče objektivno ločiti informacije o ocenah, ki

(i)

zagotavljajo dokaze o obstoju okoliščin na dan, ko naj bi se omenjeni zneski pripoznali, izmerili ali razkrili, in

(ii)

bi bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavano preteklo obdobje odobreni za objavo,

od ostalih informacij.

 

Uporaba za naprej bodisi (a) spremembe računovodske usmeritve bodisi (b) pripoznanja učinka spremembe računovodske ocene je:

(a)

uporaba nove računovodske usmeritve pri transakcijah, drugih dogodkih in okoliščinah po tem, ko se je usmeritev spremenila, oziroma

(b)

pripoznavanje učinka spremembe računovodske ocene v tekočem in vseh prihodnjih obdobjih, na katere bo sprememba vplivala.

6

[črtano]

RAČUNOVODSKE USMERITVE

Izbira in uporaba računovodskih usmeritev

7

Če določen MSRP neposredno ureja transakcijo, drug dogodek ali okoliščino, se računovodska usmeritev ali usmeritve, ki se uporabljajo za to postavko, določijo z uporabo tega MSRP.

8

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) določajo računovodske usmeritve, za katere je UOMRS sklenil, da bodo zagotovile računovodske izkaze, ki vsebujejo ustrezne in zanesljive informacije o transakcijah, drugih dogodkih in okoliščinah, ki jih standardi urejajo. Teh usmeritev ni treba uporabljati, če je učinek njihove uporabe nepomemben. Vendar pa ni primerno izvesti ali opustiti popravek nepomembnega odstopanja od MSRP z namenom, da bi se dosegel določen prikaz finančnega položaja, finančne uspešnosti ali denarnih tokov.

9

K MSRP so priloženi napotki za pomoč podjetjem pri izvajanju njihovih zahtev. V teh napotkih je navedeno, ali so sestavni del MSRP. Napotki, ki so sestavni del MSRP, so obvezni. Napotki, ki niso sestavni del MSRP, ne vključujejo zahtev za računovodske izkaze.

10

Če MSRP, ki bi neposredno urejal določeno transakcijo, dogodek ali okoliščino, ne obstaja, poslovodstvo po lastni presoji razvije in uporabi takšno računovodsko usmeritev, ki zagotavlja informacije, ki:

(a)

ustrezajo potrebam uporabnikov pri sprejemanju poslovnih odločitev in

(b)

so zanesljive do te mere, da so računovodski izkazi:

(i)

prikaz dejanskega finančnega položaja, finančne uspešnosti in denarnih tokov podjetja,

(ii)

odraz gospodarske vsebine transakcij, drugih dogodkov in okoliščin, in ne zgolj njihove pravne oblike,

(iii)

nepristranski, to je objektivni,

(iv)

preudarni in

(v)

v vseh pomembnih pogledih popolni.

11

Pri presoji iz 10. člena se poslovodstvo zanaša na naslednje vire in upošteva možnost njihove uporabe v padajočem vrstnem redu:

(a)

zahteve iz MSRP, ki obravnavajo podobna in s tem povezana vprašanja, in

(b)

opredelitve pojmov, merila za pripoznanje in koncepte za merjenje sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov v Temeljnem okviru za računovodsko poročanje (v nadaljnjem besedilu: temeljni okvir) (4).

12

Pri presoji iz 10. člena lahko poslovodstvo upošteva tudi najnovejše uradne objave drugih organov, pristojnih za določanje standardov, ki uporabljajo podobno podlago za razvoj računovodskih standardov, drugo gradivo s področja računovodstva in uveljavljene prakse v panogi, pod pogojem, da ti niso v neskladju z viri iz 11. člena.

Doslednost računovodskih usmeritev

13

Podjetje dosledno izbira in uporablja računovodske usmeritve za podobne transakcije, druge dogodke in okoliščine, razen če določen MSRP izrecno zahteva ali dovoljuje razvrstitev postavk v kategorije, za katere so morda primerne različne usmeritve. Če določen MSRP zahteva ali dovoljuje takšno razvrstitev, podjetje izbere ustrezno računovodsko usmeritev za vsako kategorijo in jo zanjo dosledno uporablja.

Spremembe računovodskih usmeritev

14

Podjetje spremeni računovodsko usmeritev samo, če:

(a)

je sprememba obvezna v skladu z določenim MSRP ali

(b)

zaradi spremembe računovodski izkazi zagotavljajo zanesljive in ustreznejše informacije o učinkih transakcij, drugih dogodkov in okoliščin na finančni položaj, finančno uspešnost ali denarne tokove podjetja.

15

Uporabniki računovodskih izkazov morajo biti zmožni primerjati računovodske izkaze podjetja v daljšem obdobju, da bi lahko opredelili trende v zvezi z njegovim finančnim položajem, finančno uspešnostjo in denarnimi tokovi. Zato se za vsako obdobje in od enega do drugega obdobja uporabljajo iste računovodske usmeritve, razen če sprememba računovodske usmeritve izpolnjuje eno od meril iz 14. člena.

16

Spremembi računovodskih usmeritev nista:

(a)

uporaba računovodske usmeritve za transakcije, druge dogodke ali okoliščine, ki se po vsebini razlikujejo od prejšnjih transakcij, drugih dogodkov ali okoliščin, in

(b)

uporaba nove računovodske usmeritve za transakcije, druge dogodke ali okoliščine, ki jih prej ni bilo ali so bili nepomembni.

17

Začetek uporabe usmeritve za prevrednotenje sredstev v skladu z MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva ali MRS 38 Neopredmetena sredstva je sprememba računovodske usmeritve, ki se obravnava kot prevrednotenje v skladu z MRS 16 ali MRS 38, in ne v skladu s tem standardom.

18

19.–31. člen se ne uporabljajo za spremembo računovodske usmeritve, ki je opisana v 17. členu.

Uporaba sprememb računovodskih usmeritev

19

Ob upoštevanju 23. člena:

(a)

podjetje spremembo računovodske usmeritve, ki izhaja iz začetka uporabe določenega MSRP, obravnava v skladu z morebitnimi posebnimi prehodnimi določbami tega MSRP in

(b)

podjetje, če spremeni računovodsko usmeritev po začetku uporabe določenega MSRP, ki ne vsebuje posebnih prehodnih določb glede takšnih sprememb, ali če prostovoljno spremeni računovodsko usmeritev, spremembo uporablja za nazaj.

20

V tem standardu se zgodnja uporaba določenega MSRP ne šteje za prostovoljno spremembo računovodske usmeritve.

21

Če MSRP, ki bi neposredno urejal določeno transakcijo, dogodek ali okoliščino, ne obstaja, lahko poslovodstvo v skladu z 12. členom uporabi računovodsko usmeritev iz najnovejših uradnih objav drugih organov, pristojnih za določanje standardov, ki uporabljajo podobno podlago za razvoj računovodskih standardov. Če se po spremembi takšne uradne objave podjetje odloči za spremembo računovodske usmeritve, se ta sprememba računovodsko obravnava in razkrije kot prostovoljna sprememba računovodske usmeritve.

Uporaba za nazaj

22

Ko se sprememba računovodske usmeritve uporabi za nazaj v skladu s točko (a) ali (b) 19. člena in ob upoštevanju 23. člena, podjetje prilagodi začetno stanje vsake sestavine lastniškega kapitala, na katero vpliva sprememba, za najzgodnejše predstavljeno preteklo obdobje in ostale primerjalne zneske, razkrite za vsa predstavljena pretekla obdobja, kot da bi se nova računovodska usmeritev uporabljala že od samega začetka.

Omejitve uporabe za nazaj

23

Kadar je uporaba za nazaj predpisana v skladu s točko (a) ali (b) 19. člena, se sprememba računovodske usmeritve uporablja za nazaj, razen če je določitev učinkov spremembe v določenem obdobju ali kumulativnega učinka spremembe neizvedljiva.

24

Če je določitev učinkov v določenem obdobju, ki jih ima sprememba računovodske usmeritve na primerjalne informacije za preteklo predstavljeno obdobje ali obdobja, neizvedljiva, podjetje novo računovodsko usmeritev uporabi za knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti po stanju na začetku najzgodnejšega primernega obdobja, pri katerem je uporaba za nazaj izvedljiva – to je lahko tekoče obdobje – in ustrezno prilagodi začetno stanje vsake vpletene sestavine lastniškega kapitala za tisto obdobje.

25

Če je določitev kumulativnega učinka uporabe nove računovodske usmeritve za vsa pretekla obdobja neizvedljiva na začetku tekočega obdobja, podjetje prilagodi primerjalne informacije, da lahko novo računovodsko usmeritev čim prej uporablja za naprej.

26

Če podjetje uporablja novo računovodsko usmeritev za nazaj, jo uporablja za prilagoditev primerjalnih informacij za toliko preteklih obdobij, kot je izvedljivo. Uporaba za nazaj za preteklo obdobje je izvedljiva le, če je možno določiti kumulativni učinek na zneske tako začetnega kot tudi končnega izkaza finančnega položaja za obravnavano obdobje. Znesek prilagoditve za obdobja pred tistimi, ki so predstavljena v računovodskih izkazih, se upošteva pri začetnem stanju vsake vpletene sestavine lastniškega kapitala v najzgodnejšem predstavljenem preteklem obdobju. Ponavadi se prilagodi preneseni čisti poslovni izid. Lahko pa se prilagodi tudi kaka druga sestavina lastniškega kapitala (na primer zaradi izpolnjevanja zahtev določenega MSRP ). Vse ostale informacije o preteklih obdobjih, kot so povzetki preteklih računovodskih podatkov, se prav tako prilagodijo za toliko preteklih obdobij, kolikor je izvedljivo.

27

Če za podjetje uporaba nove računovodske usmeritve za nazaj ni izvedljiva, ker ne more določiti kumulativnega učinka uporabe usmeritve za vsa pretekla obdobja, mora v skladu s 25. členom uporabljati novo računovodsko usmeritev za naprej, in sicer od začetka najzgodnejšega obdobja, v katerem je to izvedljivo. Zato dela kumulativne prilagoditve sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala, do katerega je prišlo pred tem datumom, ne upošteva. Spreminjanje računovodske usmeritve je dovoljeno tudi, če uporaba usmeritve ni izvedljiva za nobeno preteklo obdobje. 50.–53. člen vsebujejo napotke o tem, kdaj je uporaba nove računovodske usmeritve za eno ali več preteklih obdobij neizvedljiva.

Razkritja

28

Če začetek uporabe določenega MSRP vpliva na tekoče ali katero koli preteklo obdobje, bi vplival, vendar je določitev zneska prilagoditve neizvedljiva, ali bo morda vplival na prihodnja obdobja, podjetje razkrije:

(a)

naslov MSRP;

(b)

da je sprememba računovodske usmeritve skladna s prehodnimi določbami standarda, če je ustrezno;

(c)

vrsto spremembe računovodske usmeritve;

(d)

opis prehodnih določb, če je ustrezno;

(e)

prehodne določbe, ki lahko vplivajo na prihodnja obdobja, če je ustrezno;

(f)

za tekoče obdobje in za vsako predstavljeno preteklo obdobje, kolikor je izvedljivo, znesek prilagoditve za:

(i)

vsako vrstično postavko v računovodskih izkazih, na katero vpliva sprememba, in

(ii)

osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico, če se za podjetje uporablja MRS 33 Čisti dobiček na delnico;

(g)

znesek prilagoditve za obdobja pred tistimi, ki so predstavljena, kolikor je izvedljivo, in

(h)

če je uporaba za nazaj, ki se zahteva v točki (a) ali (b) 19. člena, za določeno preteklo obdobje ali za obdobja pred predstavljenimi obdobji neizvedljiva, okoliščine, ki so privedle do tega, in opis, na kakšen način in od kdaj se uporablja sprememba računovodske usmeritve.

V računovodskih izkazih za poznejša obdobja ni treba ponavljati teh razkritij.

29

Če prostovoljna sprememba računovodske usmeritve vpliva na tekoče ali katero koli preteklo obdobje, bi vplivala, vendar je določitev zneska prilagoditve neizvedljiva, ali bo morda vplivala na prihodnja obdobja, podjetje razkrije:

(a)

vrsto spremembe računovodske usmeritve;

(b)

utemeljitev, zakaj uporaba nove računovodske usmeritve zagotavlja zanesljive in ustreznejše informacije;

(c)

za tekoče obdobje in za vsako predstavljeno preteklo obdobje, kolikor je izvedljivo, znesek prilagoditve za:

(i)

vsako vrstično postavko v računovodskih izkazih, na katero vpliva sprememba, in

(ii)

osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico, če se za podjetje uporablja MRS 33;

(d)

znesek prilagoditve za obdobja pred tistimi, ki so predstavljena, kolikor je izvedljivo, in

(e)

če je uporaba za nazaj za določeno preteklo obdobje ali za obdobja pred predstavljenimi neizvedljiva, okoliščine, ki so vodile do tega, in opis, na kakšen način in od kdaj se uporablja sprememba računovodske usmeritve.

V računovodskih izkazih za poznejša obdobja ni treba ponavljati teh razkritij.

30

Če podjetje ne uporabi novega MSRP, ki je že izdan, a še ni začel veljati, podjetje razkrije:

(a)

to dejstvo in

(b)

znane informacije ali informacije, ki jih je mogoče razumno oceniti, koristne za ocenjevanje morebitnega vpliva uporabe novega MSRP na računovodske izkaze podjetja v obdobju začetka uporabe.

31

Pri izpolnjevanju zahtev iz 30. člena mora podjetje presoditi, ali bo razkrilo:

(a)

naslov novega MSRP;

(b)

vrsto prihajajoče spremembe ali sprememb računovodske usmeritve;

(c)

datum, do katerega je treba začeti uporabljati MSRP;

(d)

datum, na katerega namerava podjetje prvič uporabiti MSRP, in

(e)

bodisi

(i)

razpravo o vplivu, ki naj bi ga imel začetek uporabe MSRP na računovodske izkaze podjetja, bodisi

(ii)

izjavo, da vpliv niti ni znan niti ga ni možno razumno oceniti.

RAČUNOVODSKE OCENE

32

Računovodska usmeritev lahko zahteva, da se postavke v računovodskih izkazih merijo na način, ki vključuje negotovost pri merjenju – to pomeni, da lahko računovodska usmeritev zahteva, da se morajo take postavke meriti po denarnih zneskih, ki jih ni mogoče neposredno določiti in jih je treba namesto tega oceniti. V takem primeru podjetje pripravi računovodsko oceno, da doseže cilj, določen z računovodsko usmeritvijo. Priprava računovodskih ocen vključuje uporabo presoj ali predpostavk na podlagi zadnjih razpoložljivih, zanesljivih informacij. Primeri računovodskih ocen vključujejo:

(a)

popravek vrednosti za izgubo za pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti;

(b)

čisto iztržljivo vrednost postavke v zalogi v skladu z MRS 2 Zaloge;

(c)

pošteno vrednost sredstva ali obveznosti v skladu z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti;

(d)

obračunano amortizacijo za postavko opredmetenih osnovnih sredstev v skladu z MRS 16; ter

(e)

rezervacijo za jamstvene obveze v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

32A

Podjetje uporablja tehnike merjenja in vhodne podatke za pripravo računovodske ocene. Tehnike merjenja vključujejo tehnike ocenjevanja (na primer tehnike, uporabljene za merjenje popravka vrednosti za izgubo za pričakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9) in tehnike ocenjevanja vrednosti (na primer tehnike, uporabljene za merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti v skladu z MSRP 13).

32B

Izraz „ocena“ se v MSRP včasih nanaša na oceno, ki ni računovodska ocena, kot je opredeljena v tem standardu. Včasih se na primer nanaša na vhodni podatek, uporabljen pri pripravi računovodskih ocen.

33

Uporaba razumnih ocen je bistven del pripravljanja računovodskih izkazov in ne zmanjšuje njihove zanesljivosti.

Spremembe računovodskih ocen

34

Podjetje bo morda moralo spremeniti računovodsko oceno, če pride do sprememb okoliščin, na katerih je temeljila računovodska ocena, ali zaradi novih informacij, novih dogodkov ali več izkušenj. Narava spremembe računovodske ocene je taka, da ni vezana na pretekla obdobja in se ne šteje za popravek napake.

34A

Učinki spremembe vhodnega podatka ali spremembe tehnike merjenja na računovodsko oceno so spremembe računovodskih ocen, razen če izhajajo iz popravka napak iz preteklih obdobij.

35

Sprememba uporabljene podlage za merjenje je sprememba računovodske usmeritve in ne sprememba računovodske ocene. Kadar je težko razločiti med spremembo računovodske usmeritve in spremembo računovodske ocene, se sprememba obravnava kot sprememba računovodske ocene.

Uporaba sprememb računovodskih ocen

36

Učinek spremembe računovodske ocene, z izjemo spremembe iz 37. člena, se pripozna za naprej, tako da se vključi v poslovni izid v:

(a)

obdobju spremembe, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali

(b)

obdobju spremembe in prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva tudi na ta obdobja.

37

V obsegu, v katerem sprememba računovodske ocene povzroči spremembe sredstev in obveznosti ali se navezuje na postavko lastniškega kapitala, se to pripozna s prilagoditvijo knjigovodske vrednosti s tem povezanega sredstva, obveznosti ali postavke lastniškega kapitala v obdobju spremembe.

38

Pripoznanje učinka spremembe računovodske ocene za naprej pomeni, da sprememba velja za vse transakcije, druge dogodke in pogoje od dneva te spremembe. Sprememba računovodske ocene lahko vpliva samo na poslovni izid v tekočem obdobju ali pa na poslovni izid v tekočem obdobju in prihodnjih obdobjih. Na primer, sprememba popravka vrednosti za izgubo za pričakovane kreditne izgube vpliva le na poslovni izid v tekočem obdobju in se zato pripozna v tekočem obdobju. Toda sprememba ocenjene dobe koristnosti ali pričakovanega vzorca porabe prihodnjih gospodarskih koristi amortizirljivega sredstva vpliva na obračunano amortizacijo tako v tekočem obdobju kot tudi v vsakem prihodnjem obdobju v preostali dobi koristnosti sredstva. V obeh primerih je treba učinek spremembe, ki se nanaša na tekoče obdobje, pripoznati kot prihodek ali odhodek tekočega obdobja. Učinek na prihodnja obdobja, če obstaja, se pripozna kot prihodek ali odhodek v ustreznih prihodnjih obdobjih.

Razkritja

39

Podjetje razkrije vrsto in znesek spremembe računovodske ocene, ki vpliva na tekoče obdobje ali naj bi vplivala na prihodnja obdobja, razen če gre za razkritje učinka na prihodnja obdobja, kjer je ocena učinka neizvedljiva.

40

Če podjetje zaradi neizvedljivosti ne razkrije ocene zneska učinka v prihodnjih obdobjih, to dejstvo razkrije.

NAPAKE

41

Napake se lahko zgodijo pri pripoznavanju, merjenju, predstavljanju ali razkrivanju sestavin računovodskih izkazov. Računovodski izkazi niso skladni z MSRP, če vsebujejo pomembne napake ali nepomembne napake, storjene nalašč, da bi se dosegel določen prikaz finančnega položaja, finančne uspešnosti ali denarnih tokov podjetja. Morebitne napake v tekočem obdobju, ki se v tem obdobju tudi odkrijejo, se popravijo, preden se računovodski izkazi odobrijo za objavo. Pomembne napake pa se včasih odkrijejo šele v naslednjem obdobju in te napake iz preteklih obdobij se popravijo v primerjalnih informacijah, ki so predstavljene v računovodskih izkazih za obdobje, v katerem se napaka odkrije (glej 42.–47. člen).

42

Podjetje ob upoštevanju 43. člena popravi pomembne napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvem sklopu računovodskih izkazov, ki bodo odobreni za objavo po odkritju napak. Napake podjetje popravi s:

(a)

preračunom primerjalnih zneskov za predstavljeno preteklo obdobje ali obdobja, v katerih so se napake pojavile, ali

(b)

preračunom začetnih stanj sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala za najzgodnejše predstavljeno preteklo obdobje, če se je napaka pojavila pred najzgodnejšim predstavljenim preteklim obdobjem.

Omejitve preračuna za nazaj

43

Napaka iz preteklega obdobja se popravi s preračunom za nazaj, razen v obsegu, v katerem je določitev učinkov napake v določenem obdobju ali kumulativnega učinka napake neizvedljiva.

44

Če je določitev učinkov v določenem obdobju, ki jih ima napaka na primerjalne informacije iz enega ali več preteklih predstavljenih obdobij, neizvedljiva, podjetje preračuna začetna stanja sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala za najzgodnejše obdobje, za katerega je preračun za nazaj izvedljiv (to je lahko tekoče obdobje).

45

Če je na začetku tekočega obdobja določitev kumulativnega učinka napake na vsa pretekla obdobja neizvedljiva, podjetje preračuna primerjalne informacije, da napako popravi za naprej od najzgodnejšega izvedljivega datuma.

46

Popravek napake iz preteklega obdobja se izključi iz poslovnega izida za obdobje, za katerega se je odkrila napaka. Vse predstavljene informacije za pretekla obdobja, vključno s povzetki preteklih finančnih podatkov, se prav tako preračunajo za vsa pretekla obdobja, za katera je to izvedljivo.

47

Če je določitev zneska napake za vsa pretekla obdobja neizvedljiva (npr. napaka pri uporabi računovodske usmeritve), podjetje v skladu s 45. členom preračuna primerjalne informacije za naprej od najzgodnejšega izvedljivega datuma. Zato dela kumulativnega preračuna sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala, do katerega je prišlo pred tem datumom, ne upošteva. 50.–53. člen vsebujejo napotke o tem, kdaj je popravek napake za eno ali več preteklih obdobij neizvedljiv.

48

Popravke napak je treba razločevati od sprememb računovodskih ocen. Računovodske ocene so po svoji naravi približki, ki se bodo zaradi dodatnih informacij morda morali spremeniti. Na primer dobiček ali izguba, pripoznana v zvezi z razpletom negotovega dogodka, ni popravek napake.

Razkritje napak iz preteklih obdobij

49

Ko uporablja 42. člen, podjetje razkrije naslednje:

(a)

vrsto napake iz preteklega obdobja;

(b)

za vsako predstavljeno preteklo obdobje, kolikor je izvedljivo, znesek popravka za:

(i)

vsako vrstično postavko v računovodskih izkazih, na katero vpliva napaka, in

(ii)

osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico, če se za podjetje uporablja MRS 33;

(c)

znesek popravka na začetku najzgodnejšega predstavljenega preteklega obdobja in

(d)

če je preračun za nazaj za določeno preteklo obdobje neizvedljiv, okoliščine, ki so vodile do tega, in opis, na kakšen način in od kdaj je napaka popravljena.

V računovodskih izkazih za poznejša obdobja ni treba ponavljati teh razkritij.

NEIZVEDLJIVOST UPORABE ZA NAZAJ IN PRERAČUNA ZA NAZAJ

50

V nekaterih okoliščinah je prilagoditev primerjalnih informacij iz enega ali več preteklih obdobij, da bi se dosegla primerljivost s tekočim obdobjem, neizvedljiva. Na primer, podatki v preteklem obdobju ali obdobjih morda niso bili zbrani na način, ki bi omogočal uporabo nove računovodske usmeritve za nazaj (vključno z njeno uporabo za naprej za pretekla obdobja za namene 51.–53. člena) ali preračun za nazaj ter s tem popravek napake iz preteklega obdobja, in morda je poustvarjanje informacij neizvedljivo.

51

Pri uporabi računovodske usmeritve za elemente računovodskih izkazov, ki so pripoznani ali razkriti v zvezi s transakcijami, drugimi dogodki ali okoliščinami, je pogosto potrebno ocenjevanje. Ocenjevanje je po svoji naravi subjektivno in ocene se lahko pripravijo po obdobju poročanja. Priprava ocen pa je lahko tudi bolj zahtevna kot uporaba računovodske usmeritve za nazaj ali preračun za nazaj za popravek napake iz preteklega obdobja, ker je od povezane transakcije, drugega dogodka ali okoliščine lahko minilo dlje časa. Cilj ocen, ki se nanašajo na pretekla obdobja, pa je isti kot namen ocen v tekočem obdobju, in sicer mora ocena odražati okoliščine v trenutku, ko je prišlo do transakcije, drugega dogodka ali okoliščine.

52

Zato je treba pri uporabi nove računovodske usmeritve za nazaj ali popravku napake iz preteklega obdobja razločevati med informacijami, ki

(a)

potrjujejo razmere, ki so obstajale na dan ali dneve, ko je prišlo do transakcije, drugega dogodka ali okoliščine, in

(b)

bi bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavano preteklo obdobje odobreni za objavo,

in ostalimi informacijami. Pri nekaterih vrstah ocen (npr. merjenje poštene vrednosti, pri katerem se uporabijo pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče opazovati) med temi informacijami ni mogoče razločevati. Če bi uporaba ali preračun za nazaj zahtevala pripravo pomembne ocene, pri kateri razločevanje med obema vrstama informacij ne bi bilo mogoče, sta uporaba nove računovodske usmeritve ali popravek napake iz preteklega obdobja za nazaj neizvedljiva.

53

Pri uporabi nove računovodske usmeritve ali popravljanju zneskov za preteklo obdobje se ne smejo uporabljati poznejše ugotovitve o takratnih okoliščinah, niti pri predpostavkah o namenih poslovodstva v preteklem obdobju niti pri ocenjevanju zneskov, ki so bili pripoznani, izmerjeni ali razkriti v preteklem obdobju. Na primer, ko podjetje popravi napako iz preteklega obdobja pri izračunavanju svoje obveznosti za nabrani bolniški dopust zaposlenih v skladu z MRS 19 Zaslužki zaposlenih, ne upošteva informacij o pojavu izredno nevarne gripe v naslednjem obdobju, za katere je izvedelo šele po tem, ko so bili računovodski izkazi za preteklo obdobje že odobreni za objavo. Dejstvo, da so pri spreminjanju primerjalnih informacij, predstavljenih za pretekla obdobja, pogosto potrebne znatne ocene, ne onemogoča zanesljivih prilagoditev ali popravkov primerjalnih informacij.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

54

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, to dejstvo razkrije.

54A

[črtano]

54B

[črtano]

54C

Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, izdanim maja 2011, se je spremenil 52. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

54D

[črtano]

54E

Z MSRP 9 Finančni instrumenti, kot je bil izdan julija 2014, se je spremenil 53. člen in črtali 54.A, 54.B in 54.D člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

54F

Z dokumentom Spremembe sklicevanj na temeljni okvir v MSRP, izdanim leta 2018, sta se spremenila 6. in 11.(b) člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena, če podjetje istočasno uporablja tudi vse druge spremembe, ki jih uvaja dokument Spremembe sklicevanj na temeljni okvir v MSRP. Podjetje spremembe 6. in 11.(b) člena uporablja za nazaj v skladu s tem standardom. Če podjetje ugotovi, da bi bila uporaba za nazaj neizvedljiva ali bi vključevala pretirane stroške ali prizadevanja, spremembe 6. in 11.(b) člena uporablja ob upoštevanju 23.–28. člena tega standarda. Če bi uporaba katere koli spremembe iz dokumenta Spremembe sklicevanj na temeljni okvir v MSRP za nazaj vključevala pretirane stroške ali prizadevanja, podjetje pri uporabi 23.–28. člena tega standarda vsako navedbo pridevnika „neizvedljiv“, razen v zadnjem stavku 27. člena, razume kot „vključuje pretirane stroške ali prizadevanja“ ter vsako navedbo pridevnika „izvedljiv“ kot „možno brez pretiranih stroškov ali prizadevanj“.

54G

Če podjetje ne uporablja MSRP 14 Konti odloženih zneskov zaradi zakonske regulacije, se podjetje pri uporabi 11.(b) člena za stanja na kontih zaradi zakonske regulacije še naprej sklicuje na opredelitve pojmov, merila za pripoznanje in koncepte za merjenje sredstev iz Okvirnih navodil za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov (5) namesto tistih iz temeljnega okvira ter upošteva njihovo uporabnost. Stanje na kontih zaradi zakonske regulacije je stanje katerega koli odhodka (ali prihodka), ki v skladu z drugimi veljavnimi MSRP ni pripoznano kot sredstvo ali obveznost, vendar ga je (ali se pričakuje, da ga bo) regulator cen vključil v določitev cene, ki se lahko zaračuna strankam. Regulator cen je pooblaščeni organ, ki ima na podlagi statuta ali predpisa pristojnost za določanje cene ali razpona cen, ki zavezujejo podjetje. Regulator cen je lahko tretja oseba ali povezana oseba podjetja, vključno z upravnim odborom podjetja, če je ta organ s statutom ali predpisom zavezan, da določa cene v interesu strank in splošne finančne vzdržnosti podjetja.

54H

Z dokumentom Opredelitev pojma pomemben (spremembe MRS 1 in MRS 8), izdanim oktobra 2018, sta se spremenila 7. člen MRS 1 in 5. člen MRS 8 ter črtal 6. člen MRS 8. Podjetje te spremembe uporablja za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

54I

Z dokumentom Opredelitev računovodskih usmeritev, izdanim februarja 2021, so se spremenili 5., 32., 34., 38. in 48. člen ter dodali 32.A, 32.B in 34.A člen. Podjetje začne uporabljati te spremembe za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Podjetje te spremembe uporablja za spremembe računovodskih ocen in spremembe računovodskih usmeritev, do katerih pride na začetku prvega letnega obdobja poročanja, v katerem uporabi spremembe, ali po njem.

RAZVELJAVITEV DRUGIH OBJAV

55

Ta standard nadomešča MRS 8 Čisti poslovni izid za obdobje, bistvene napake in spremembe računovodskih usmeritev, ki je bil popravljen leta 1993.

56

Ta standard nadomešča naslednji pojasnili:

(a)

SOP-2 Doslednost – usredstvenje stroškov izposojanja in

(b)

SOP-18 Doslednost – druge metode.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 10

Dogodki po obdobju poročanja

CILJ

1

Cilj tega standarda je določiti:

(a)

kdaj naj podjetje popravi svoje računovodske izkaze za dogodke po obdobju poročanja in

(b)

kaj naj podjetje razkrije o datumu, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in o dogodkih po obdobju poročanja.

Ta standard tudi zahteva, da podjetje ne pripravlja svojih računovodskih izkazov ob predpostavki delujočega podjetja, če dogodki po obdobju poročanja nakazujejo, da predpostavka delujočega podjetja ni primerna.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja za računovodenje in razkrivanje dogodkov po obdobju poročanja.

OPREDELITVE POJMOV

3

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Dogodki po obdobju poročanja so tisti dogodki, tako ugodni kot neugodni, ki se zgodijo med koncem obdobja poročanja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Dogodki so lahko dveh vrst:

(a)

takšni, ki dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na koncu obdobja poročanja (dogodki po obdobju poročanja, ki zahtevajo prilagoditev), in

(b)

takšni, ki zgolj nakazujejo okoliščine, ki so se pojavile po obdobju poročanja (dogodki po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve).

4

Proces odobritve računovodskih izkazov za objavo se razlikuje glede na strukturo poslovodstva, zakonske zahteve ter postopke za pripravljanje in zaključevanje računovodskih izkazov.

5

V nekaterih primerih mora podjetje predložiti svoje računovodske izkaze v potrditev delničarjem, potem ko so že objavljeni. V takšnih primerih so računovodski izkazi odobreni za objavo na datum objave in ne na datum, ko delničarji potrdijo računovodske izkaze.

Primer

Poslovodstvo podjetja 28. februarja 20X2 dokonča osnutek računovodskih izkazov za leto, ki se je končalo 31. decembra 20X1. Dne 18. marca 20X2 upravni odbor pregleda računovodske izkaze in jih odobri za objavo. Podjetje objavi svoj dobiček in druge izbrane finančne informacije 19. marca 20X2. Računovodski izkazi se dajo na razpolago delničarjem in drugim 1. aprila 20X2. Delničarji potrdijo računovodske izkaze na letni skupščini 15. maja 20X2 in potrjeni računovodski izkazi se nato 17. maja 20X2 predložijo regulativnemu organu.

Računovodski izkazi so odobreni za objavo 18. marca 20X2 (datum, ko jih upravni odbor odobri za objavo).

6

V nekaterih primerih mora poslovodstvo podjetja predložiti računovodske izkaze v potrditev nadzornemu svetu (sestavljenemu izključno iz neizvršnih članov). V takšnih primerih so računovodski izkazi odobreni za objavo, ko jih poslovodstvo odobri za predložitev nadzornemu svetu.

Primer

Dne 18. marca 20X2 poslovodstvo podjetja odobri predložitev računovodskih izkazov nadzornemu svetu. Nadzorni svet sestavljajo samo neizvršni člani, v njem pa so lahko predstavniki zaposlenih in drugih zunanjih interesov. Nadzorni svet potrdi računovodske izkaze 26. marca 20X2. Računovodski izkazi se dajo na razpolago delničarjem in drugim 1. aprila 20X2. Delničarji potrdijo računovodske izkaze na letni skupščini 15. maja 20X2 in računovodski izkazi se nato 17. maja 20X2 predložijo regulativnemu organu.

Računovodski izkazi so odobreni za objavo 18. marca 20X2 (datum, ko poslovodstvo odobri predložitev nadzornem svetu).

7

Dogodki po obdobju poročanja so vsi dogodki do datuma, ko so računovodski izkazi odobreni za objavo, tudi če se zgodijo po javni objavi dobička ali drugih izbranih finančnih informacij.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

Dogodki po obdobju poročanja, ki zahtevajo prilagoditev

8

Podjetje popravi zneske, pripoznane v računovodskih izkazih, da odražajo dogodke po obdobju poročanja, ki zahtevajo prilagoditev.

9

V nadaljevanju so predstavljeni primeri dogodkov po obdobju poročanja, ki zahtevajo prilagoditev in zaradi katerih mora podjetje popraviti zneske, pripoznane v računovodskih izkazih, ali pripoznati postavke, ki prej niso bile pripoznane:

(a)

sodba sodišča po obdobju poročanja, ki potrjuje, da je imelo podjetje sedanjo obvezo že na koncu obdobja poročanja. Podjetje popravi že pripoznano rezervacijo v zvezi s tem sodnim postopkom v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ali pa pripozna novo rezervacijo. Podjetje ne razkrije le pogojne obveznosti, ker sodba sodišča zagotavlja dodatne dokaze, ki bi se upoštevali v skladu s 16. členom MRS 37;

(b)

prejetje informacij po obdobju poročanja, ki kažejo, da je bilo na koncu obdobja poročanja sredstvo oslabljeno ali da je treba popraviti znesek prej pripoznane izgube zaradi oslabitve takšnega sredstva. Na primer:

(i)

stečaj stranke, do katerega je prišlo po obdobju poročanja, običajno potrdi, da je imela stranka na koncu obdobja poročanja poslabšano kreditno kakovost; in

(ii)

prodaja zalog po obdobju poročanja je lahko dokaz o njihovi čisti iztržljivi vrednosti na koncu obdobja poročanja;

(c)

določitev nabavne vrednosti kupljenih sredstev po obdobju poročanja ali izkupička od prodanih sredstev pred koncem obdobja poročanja;

(d)

določitev zneska udeležbe v dobičku ali plačil nagrad po obdobju poročanja, če je imelo podjetje na koncu obdobja poročanja sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi dogodkov pred tem datumom (glej MRS 19 Zaslužki zaposlenih);

(e)

odkritje goljufij ali napak, ki kaže, da računovodski izkazi niso pravilni.

Dogodki po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve

10

Podjetje ne popravi zneskov, pripoznanih v računovodskih izkazih, da bi odražali dogodke po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve.

11

Primer dogodka po obdobju poročanja, ki ne povzroči prilagoditve, je zmanjšanje poštene vrednosti naložb med koncem obdobja poročanja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Zmanjšanje poštene vrednosti se praviloma ne nanaša na stanje naložbe na koncu obdobja poročanja, ampak odraža okoliščine, ki so se pojavile pozneje. Zato podjetje ne popravi zneskov, pripoznanih v računovodskih izkazih za naložbe. Podobno podjetje ne posodobi zneskov, razkritih o naložbah na koncu obdobja poročanja, čeprav bo morda moralo zagotoviti dodatna razkritja v skladu z 21. členom.

Dividende

12

Če se dividende imetnikom kapitalskih instrumentov (kot so opredeljeni v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje) priznajo po obdobju poročanja, jih podjetje na koncu obdobja poročanja ne pripozna kot obveznost.

13

Če se dividende priznajo po obdobju poročanja, vendar preden so računovodski izkazi odobreni za objavo, se dividende na koncu obdobja poročanja ne pripoznajo kot obveznost, ker takrat še ne obstaja nobena obveza. Takšne dividende se razkrijejo v pojasnilih v skladu z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov.

DELUJOČE PODJETJE

14

Podjetje ne pripravi svojih računovodskih izkazov ob predpostavki delujočega podjetja, če se poslovodstvo po obdobju poročanja odloči, da bo likvidiralo podjetje ali ustavilo poslovanje oziroma da ni nobene stvarne možnosti za kaj drugega.

15

Poslabšanje poslovnih rezultatov in finančnega položaja po obdobju poročanja lahko kaže na potrebo po preučitvi, ali je predpostavka delujočega podjetja še primerna. Če ni več primerna, je učinek tako vseobsegajoč, da zahteva ta standard prej temeljno spremembo računovodske podlage kot pa prilagoditev zneskov, pripoznanih v skladu s prvotno računovodsko podlago.

16

MRS 1 določa obvezna razkritja, če:

(a)

podjetje ne pripravi računovodskih izkazov ob predpostavki delujočega podjetja ali

(b)

poslovodstvo se zaveda pomembnih negotovosti, povezanih z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti podjetja za nadaljevanje delovanja. Dogodki ali okoliščine, ki zahtevajo razkritje, se lahko pojavijo po obdobju poročanja.

RAZKRITJA

Datum odobritve za objavo

17

Podjetje razkrije datum, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in kdo jih je odobril. Če imajo lastniki podjetja ali drugi pravico popraviti računovodske izkaze po objavi, podjetje to dejstvo razkrije.

18

Za uporabnike je pomembno, da vedo, kdaj so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, saj ne odražajo dogodkov po tem datumu.

Posodobitev razkritja o okoliščinah na koncu obdobja poročanja

19

Če podjetje po obdobju poročanja prejme informacije o okoliščinah, ki so obstajale na koncu obdobja poročanja, zaradi novih informacij posodobi razkritja v zvezi s temi okoliščinami.

20

V nekaterih primerih mora podjetje posodobiti razkritja v svojih računovodskih izkazih, da odražajo informacije, pridobljene po obdobju poročanja, tudi če informacije ne vplivajo na zneske, ki jih podjetje pripozna v svojih računovodskih izkazih. Potreba po posodobitvi razkritij se na primer pojavi, če so po obdobju poročanja na razpolago dokazi o pogojni obveznosti, ki je obstajala na koncu obdobja poročanja. Poleg razmisleka, ali naj pripozna ali spremeni rezervacijo v skladu z MRS 37, podjetje zaradi takšnega dokaza posodobi razkritja o pogojni obveznosti.

Dogodki po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve

21

Če so dogodki po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve, pomembni, bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bo nerazkritje vplivalo na odločitve, ki jih primarni uporabniki računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije o določenem poročajočem podjetju. Zato podjetje o vsaki pomembni vrsti dogodkov po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve, razkrije:

(a)

naravo dogodka in

(b)

oceno njegovega finančnega učinka ali navedbo, da takšna ocena ni mogoča.

22

Sledijo primeri dogodkov po obdobju poročanja, ki ne zahtevajo prilagoditve, ki bi se morali praviloma razkriti:

(a)

večja poslovna združitev po obdobju poročanja (MSRP 3 Poslovne združitve zahteva v takih primerih posebna razkritja) ali odtujitev večjega odvisnega podjetja;

(b)

objava načrta ustavitve določene poslovne dejavnosti;

(c)

večji nakupi sredstev, razvrstitev med sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje in odtujitve sredstev ali državne razlastitve večjega premoženja;

(d)

uničenje večjega proizvodnega obrata zaradi požara po obdobju poročanja;

(e)

objava ali začetek večjega prestrukturiranja (glej MRS 37);

(f)

večje transakcije z navadnimi delnicami in potencialnimi navadnimi delnicami po obdobju poročanja (MRS 33 Čisti dobiček na delnico od podjetja zahteva, da razkrije opis takšnih transakcij, z izjemo tistih, pri katerih gre za izdaje brezplačnih delnic obstoječim delničarjem, cepitve delnic ali združitve delnic, ki se morajo v skladu z MRS 33 vse prilagoditi);

(g)

nenavadno velike spremembe cen sredstev ali menjalnih tečajev po obdobju poročanja;

(h)

spremembe davčnih stopenj ali sprejetih oziroma napovedanih davčnih zakonov po obdobju poročanja, ki pomembno vplivajo na terjatve in obveznosti za obračunani davek ter odložene terjatve in obveznosti za davek (glej MRS 12 Davek od dohodka);

(i)

prevzemanje pomembnih obvez ali pogojnih obveznosti, na primer z izdajo pomembnih jamstev; ter

(j)

začetek večjih pravdnih postopkov izključno zaradi dogodkov, ki so se zgodili po obdobju poročanja.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

23

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, to dejstvo razkrije.

23A

Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, izdanim maja 2011, se je spremenil 11. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

23B

Z MSRP 9 Finančni instrumenti, kot je bil izdan julija 2014, se je spremenil 9. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

23C

Z dokumentom Opredelitev pojma pomemben (spremembe MRS 1 in MRS 8), izdanim oktobra 2018, se je spremenil 21. člen. Podjetje te spremembe uporablja za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja spremenjeno opredelitev pojma pomemben iz 7. člena MRS 1 ter 5. in 6. člena MRS 8.

RAZVELJAVITEV MRS 10 (POPRAVLJEN LETA 1999)

24

Ta standard nadomešča MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja (popravljen leta 1999).

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 12

Davek od dohodka

CILJ

Cilj tega standarda je predpisati računovodenje davka od dohodka. Glavno vprašanje pri računovodenju davka od dohodka je, kako obravnavati sedanje in prihodnje davčne posledice za:

(a)

prihodnjo povrnitev (poravnavo) knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v izkazu finančnega položaja podjetja, in

(b)

transakcije in druge dogodke v tekočem obdobju, pripoznane v računovodskih izkazih podjetja.

S pripoznanjem sredstva ali obveznosti je povezano dejstvo, da poročajoče podjetje pričakuje povrnitev ali poravnavo knjigovodske vrednosti takšnega sredstva ali obveznosti. Če je verjetno, da bodo posledica povrnitve ali poravnave knjigovodske vrednosti višja (nižja) prihodnja plačila davka, kot če takšna povrnitev ali poravnava ne bi imela davčnih posledic, ta standard z nekaterimi omejenimi izjemami zahteva, da podjetje pripozna odloženo obveznost za davek (odloženo terjatev za davek).

Ta standard zahteva, da podjetje računovodsko obravnava davčne posledice transakcij in drugih dogodkov na enak način, kot obravnava same transakcije in druge dogodke. Zato se davčni učinki, povezani s transakcijami in drugimi dogodki, pripoznanimi v poslovnem izidu, prav tako pripoznajo v poslovnem izidu. Davčni učinki, povezani s transakcijami in drugimi dogodki, pripoznanimi zunaj poslovnega izida (bodisi v drugem vseobsegajočem donosu bodisi neposredno v lastniškem kapitalu), se prav tako pripoznajo zunaj poslovnega izida (v drugem vseobsegajočem donosu oziroma neposredno v lastniškem kapitalu). Podobno pripoznanje odloženih terjatev in obveznosti za davek pri poslovni združitvi vpliva na znesek dobrega imena, nastalega pri poslovni združitvi, ali znesek pripoznanega dobička pri izpogajanem nakupu.

Ta standard obravnava tudi pripoznavanje odloženih terjatev za davek, ki nastanejo zaradi neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, predstavljanje davka od dohodka v računovodskih izkazih in razkrivanje informacij v zvezi z davkom od dohodka.

PODROČJE UPORABE

1

Ta standard se uporablja pri računovodenju davka od dohodka.

2

Za namene tega standarda vključuje davek od dohodka vse davke v državi in tujini, ki temeljijo na obdavčljivem dobičku. Davek od dohodka vključuje tudi davke, kot je pri viru odtegnjeni davek, ki jih mora plačati odvisno podjetje, pridruženo podjetje ali skupni aranžma pri izplačilih poročajočemu podjetju.

3

[črtano]

4

Ta standard ne obravnava metod računovodenja državnih podpor (glej MRS 20 Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči) ali davčnih dobropisov za naložbe. Obravnava pa računovodenje začasnih razlik, ki se lahko pojavijo zaradi takšnih podpor ali davčnih dobropisov za naložbe.

OPREDELITVE POJMOV

5

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Računovodski dobiček je poslovni izid za posamezno obdobje pred odštetjem odhodka za davek.

 

Obdavčljivi dobiček (davčna izguba) je dobiček (izguba) v obdobju, ki se ugotovi v skladu s predpisi davčnih organov, na podlagi katerih se plača (vrne) davek od dohodka.

 

Odhodek za davek (prihodek od davka) je seštevek obračunanega davka in odloženega davka, ki se upošteva pri ugotavljanju poslovnega izida za obdobje.

 

Obračunani davek je znesek davka od dohodka, ki ga je treba plačati (vrniti) v zvezi z obdavčljivim dobičkom (davčno izgubo) za obdobje.

 

Odložene obveznosti za davek so zneski davka od dohodka, ki jih bo treba upoštevati pri plačilu davka v prihodnjih obdobjih v zvezi z obdavčljivimi začasnimi razlikami.

 

Odložene terjatve za davek so zneski davka od dohodka, ki bodo vrnjeni v prihodnjih obdobjih v zvezi z:

(a)

odbitnimi začasnimi razlikami;

(b)

prenosom neizrabljenih davčnih izgub v prihodnja obdobja in

(c)

prenosom neizrabljenih davčnih dobropisov v prihodnja obdobja.

 

Začasne razlike so razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti v izkazu finančnega položaja in njegovo (njeno) davčno vrednostjo. Začasne razlike so lahko:

(a)

obdavčljive začasne razlike, to je začasne razlike, katerih posledica so obdavčljivi zneski pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska vrednost sredstva povrne oziroma se knjigovodska vrednost obveznosti poravna, ali

(b)

odbitne začasne razlike, to je začasne razlike, katerih posledica so zneski, ki se odštejejo pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska vrednost sredstva povrne oziroma se knjigovodska vrednost obveznosti poravna.

Davčna vrednost sredstva ali obveznosti je znesek, ki se pripiše sredstvu ali obveznosti za davčne namene.

6

Odhodek za davek (prihodek od davka) sestavljata odhodek za obračunani davek (prihodek od obračunanega davka) in odloženi odhodek za davek (odloženi prihodek od davka).

Davčna vrednost

7

Davčna vrednost sredstva je znesek, ki se za davčne namene odšteje od vsake obdavčljive gospodarske koristi, ki priteče v podjetje, kadar se z njo povrne knjigovodska vrednost sredstva. Če gospodarska korist ni obdavčljiva, je davčna vrednost sredstva enaka njegovi knjigovodski vrednosti.

Primeri

1.

Stroj ima nabavno vrednost 100. Za davčne namene je bila amortizacija v višini 30 že odšteta v tekočem in prejšnjih obdobjih, preostanek nabavne vrednosti pa se bo odštel v prihodnjih obdobjih bodisi kot amortizacija bodisi z odbitkom ob odtujitvi. Dobiček, ki se ustvari z uporabo stroja, je obdavčljiv, vsak dobiček ob odtujitvi stroja bo obdavčljiv, vsaka izguba ob odtujitvi pa se bo za davčne namene odštela. Davčna vrednost stroja je 70.

2.

Terjatve za obresti imajo knjigovodsko vrednost 100. Z njimi povezani prihodki od obresti bodo obdavčeni na podlagi plačil. Davčna vrednost terjatev za obresti je nič.

3.

Terjatve do kupcev imajo knjigovodsko vrednost 100. Z njimi povezani prihodki so že bili vključeni v obdavčljivi dobiček (davčno izgubo). Davčna vrednost terjatev do kupcev je 100.

4.

Terjatve za dividende odvisnega podjetja imajo knjigovodsko vrednost 100. Dividende niso obdavčljive. Vsebinsko se celotna knjigovodska vrednost terjatev odšteje od gospodarskih koristi. Iz tega sledi, da je davčna vrednost terjatev za dividende 100 (1).

5.

Dano posojilo ima knjigovodsko vrednost 100. Vračilo posojila ne bo imelo nobenih davčnih posledic. Davčna vrednost posojila je 100.

8

Davčna vrednost obveznosti je njena knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek, ki se bo odštel za davčne namene v zvezi s to obveznostjo v prihodnjih obdobjih. V primeru odloženega prihodka iz naslova vnaprejšnjih plačil je davčna vrednost iz tega naslova nastale obveznosti njena knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek odloženega prihodka, ki v prihodnjih obdobjih ne bo obdavčljiv.

Primeri

1.

Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane odhodke s knjigovodsko vrednostjo 100. Povezani odhodki se bodo odšteli za davčne namene na podlagi plačil. Davčna vrednost vnaprej vračunanih odhodkov je nič.

2.

Kratkoročne obveznosti vključujejo prihodke od obresti, prejete vnaprej, s knjigovodsko vrednostjo 100. Povezani prihodki od obresti so bili obdavčeni na podlagi plačil. Davčna vrednost vnaprej prejetih obresti je nič.

3.

Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane odhodke s knjigovodsko vrednostjo 100. Povezani odhodki so že bili odšteti za davčne namene. Davčna vrednost vnaprej vračunanih odhodkov je 100.

4.

Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane globe in kazni s knjigovodsko vrednostjo 100. Globe in kazni se ne odštejejo za davčne namene. Davčna vrednost vnaprej vračunanih glob in kazni je 100 (2).

5.

Prejeto posojilo ima knjigovodsko vrednost 100. Vračilo posojila ne bo imelo nobenih davčnih posledic. Davčna vrednost posojila je 100.

9

Nekatere postavke imajo davčno vrednost, vendar niso pripoznane kot sredstva in obveznosti v izkazu finančnega položaja. Na primer, stroški raziskovanja se pripoznajo kot odhodki pri ugotavljanju računovodskega dobička v obdobju, v katerem nastanejo, a jih bo morda šele v poznejšem obdobju dovoljeno odbiti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube). Razlika med davčno vrednostjo stroškov raziskovanja, to je zneskom, ki ga bo davčni organ dovolil kot odbitek v prihodnjih obdobjih, in knjigovodsko vrednostjo nič je odbitna začasna razlika, zaradi katere nastane odložena terjatev za davek.

10

Kjer davčna vrednost sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripozna odloženo obveznost (terjatev) za davek vedno, kadar bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila višja (nižja) prihodnja plačila davka kot bi jih, če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Primer C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna vrednost kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave.

11

V konsolidiranih računovodskih izkazih se začasne razlike ugotovijo s primerjavo knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti iz konsolidiranih računovodskih izkazov z ustreznimi davčnimi vrednostmi. Davčna vrednost se določi glede na konsolidirano davčno napoved v tistih pravnih ureditvah, kjer je treba oddati takšno napoved. V drugih pravnih ureditvah se davčna vrednost določi glede na davčne napovedi vseh podjetij v skupini.

PRIPOZNAVANJE OBVEZNOSTI ZA OBRAČUNANI DAVEK IN TERJATEV ZA OBRAČUNANI DAVEK

12

Obračunani davek za tekoče in prejšnja obdobja se v obsegu, v katerem še ni plačan, pripozna kot obveznost. Če že plačani znesek v tekočem in prejšnjih obdobjih presega obračunani znesek za ta obdobja, se presežek pripozna kot terjatev.

13

Korist v obliki vračila obračunanega davka prejšnjega obdobja, ki izhaja iz davčne izgube, se pripozna kot terjatev.

14

Če se davčna izguba uporabi za zmanjšanje obračunanega davka prejšnjega obdobja, podjetje pripozna takšno korist kot terjatev v obdobju, v katerem nastane davčna izguba, ker je verjetno, da bo korist pritekala v podjetje in da jo je mogoče zanesljivo izmeriti.

PRIPOZNAVANJE ODLOŽENIH OBVEZNOSTI ZA DAVEK IN ODLOŽENIH TERJATEV ZA DAVEK

OBDAVČLJIVE ZAČASNE RAZLIKE

15

Odložena obveznost za davek se pripozna za vse obdavčljive začasne razlike razen v obsegu, v katerem nastane kot posledica:

(a)

začetnega pripoznanja dobrega imena ali

(b)

začetnega pripoznanja sredstva ali obveznosti v transakciji, ki:

(i)

ni poslovna združitev

(ii)

v času transakcije ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) in

(iii)

v času transakcije ne povzroči enakih obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.

Vendar se pri obdavčljivih začasnih razlikah, povezanih z naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleži v skupnih aranžmajih, pripozna odložena obveznost za davek v skladu z 39. členom.

16

S pripoznanjem sredstva je povezano dejstvo, da bo njegova knjigovodska vrednost povrnjena v obliki gospodarskih koristi, ki bodo pritekale v podjetje v prihodnjih obdobjih. Če knjigovodska vrednost sredstva preseže njegovo davčno vrednost, bo znesek obdavčljivih gospodarskih koristi presegal znesek dovoljenega odbitka za davčne namene. Ta razlika je obdavčljiva začasna razlika in obveza plačati iz nje izhajajoči davek od dohodka v prihodnjih obdobjih je odložena obveznost za davek. Ko podjetje povrne knjigovodsko vrednost sredstva, se obdavčljiva začasna razlika odpravi in podjetje ima obdavčljivi dobiček. Tako je verjetno, da bodo gospodarske koristi odtekale iz podjetja v obliki plačil davka. Zato ta standard zahteva pripoznanje vseh odloženih obveznosti za davek razen v okoliščinah, ki so opisane v 15. in 39. členu.

Primer

Sredstvo ima nabavno vrednost 150 in knjigovodsko vrednost 100. Kumulativna amortizacija za davčne namene je 90 in davčna stopnja 25 %.

Davčna vrednost sredstva je 60 (nabavna vrednost v višini 150, zmanjšana za kumulativno davčno amortizacijo v višini 90). Da bi podjetje povrnilo knjigovodsko vrednost 100, mora zaslužiti obdavčljivi dohodek 100, vendar bo lahko odštelo le davčno amortizacijo v višini 60. Tako bo ob povrnitvi knjigovodske vrednosti sredstva plačalo davek od dohodka v višini 10 (25 % od 40). Razlika med knjigovodsko vrednostjo 100 in davčno vrednost 60 je obdavčljiva začasna razlika v višini 40. Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek 10 (25 % od 40), to je davek od dohodka, ki ga bo plačalo ob povrnitvi knjigovodske vrednosti sredstva.

17

Nekatere začasne razlike nastanejo, kadar so prihodki ali odhodki vključeni v računovodski dobiček enega obdobja, a v obdavčljivi dobiček drugega obdobja. Takšne začasne razlike se pogosto opisujejo kot razlike zaradi časovne neusklajenosti. Navajamo primere začasnih razlik te vrste, ki so obdavčljive začasne razlike in zato povzročijo odložene obveznosti za davek:

(a)

prihodki od obresti so vključeni v računovodski dobiček v sorazmerju s pretečenim obdobjem, toda nekatere pravne ureditve jih vključujejo v obdavčljivi dobiček ob prejemu denarja. Davčna vrednost vsake terjatve, pripoznane v izkazu finančnega položaja v zvezi s takšnimi prihodki, je nič, ker prihodki ne vplivajo na obdavčljivi dobiček, dokler podjetje ne prejme denarja;

(b)

amortizacija, uporabljena pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube), se lahko razlikuje od tiste, uporabljene pri ugotavljanju računovodskega dobička. Začasna razlika je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo davčno vrednostjo, ki je izvirna nabavna vrednost sredstva, zmanjšana za vse odbitke, ki jih dovoljuje davčni organ pri ugotavljanju obdavčljivega dobička tekočega in preteklih obdobij. Če je davčna amortizacija pospešena, nastane obdavčljiva začasna razlika, zaradi katere nastane odložena obveznost za davek (če davčna amortizacija ni tako hitra kot računovodska amortizacija, nastane odbitna začasna razlika, posledica pa je odložena terjatev za davek); in

(c)

stroški razvijanja se lahko usredstvijo in amortizirajo v prihodnjih obdobjih pri ugotavljanju računovodskega dobička, odštejejo pa se pri ugotavljanju obdavčljivega dobička v obdobju, v katerem nastanejo. Takšni stroški razvijanja imajo davčno vrednost nič, ker so že bili odšteti od obdavčljivega dobička. Začasna razlika je razlika med knjigovodsko vrednostjo stroškov razvijanja in njihovo davčno vrednostjo nič.

18

Začasne razlike nastanejo tudi, če:

(a)

se razpoznavna pridobljena sredstva in prevzete obveznosti v poslovni združitvi pripoznajo po njihovih poštenih vrednostih v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve, za davčne namene pa se ne opravi ustreznih prilagoditev (glej 19. člen);

(b)

se sredstva prevrednotijo, za davčne namene pa se ne opravi ustreznih prilagoditev (glej 20. člen);

(c)

pri poslovni združitvi nastane dobro ime (glej 21. člen);

(d)

se davčna vrednost sredstva ali obveznosti ob začetnem pripoznanju razlikuje od njegove (njene) začetne knjigovodske vrednosti, na primer če ima podjetje koristi od neobdavčljive državne podpore, povezane s sredstvi (glej 22. in 33. člen), ali

(e)

se knjigovodska vrednost naložb v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ali deleže v skupnih aranžmajih začne razlikovati od davčne vrednosti naložb ali deležev (glej 38.–45. člen).

Poslovne združitve

19

Z omejenimi izjemami se razpoznavna pridobljena sredstva in prevzete obveznosti v poslovni združitvi pripoznajo po njihovih poštenih vrednostih na datum prevzema. Začasne razlike nastanejo, če poslovna združitev ne vpliva na davčne vrednosti razpoznavnih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti ali če nanje različno vpliva. Če se na primer knjigovodska vrednost sredstva poveča na pošteno vrednost, davčna vrednost sredstva pa ostane enaka njegovi nabavni vrednosti pri prejšnjem lastniku, se pojavi obdavčljiva začasna razlika, zaradi katere nastane odložena obveznost za davek. Tako nastala odložena obveznost za davek vpliva na dobro ime (glej 66. člen).

Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

20

MSRP dovoljujejo ali zahtevajo, da se nekatera sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti ali se prevrednotijo (glej na primer MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MRS 40 Naložbene nepremičnine, MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 16 Najemi). V nekaterih pravnih ureditvah prevrednotenje oziroma druga vrsta preračuna sredstva na pošteno vrednost vpliva na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) v tekočem obdobju. Zaradi tega se davčna vrednost sredstva prilagodi in ne pride do nobene začasne razlike. V drugih pravnih ureditvah prevrednotenje ali preračun sredstva ne vpliva na obdavčljivi dobiček v obdobju prevrednotenja oziroma preračuna, zato se davčna vrednost sredstva ne prilagodi. Kljub temu bo posledica povrnitve knjigovodske vrednosti v prihodnosti obdavčljivi pritok gospodarskih koristi v podjetje in znesek, ki se bo odštel za davčne namene, se bo razlikoval od zneska teh gospodarskih koristi. Razlika med knjigovodsko vrednostjo prevrednotenega sredstva in njegovo davčno vrednostjo je začasna razlika in povzroči odloženo obveznost ali terjatev za davek. To drži tudi, če:

(a)

podjetje ne namerava odtujiti sredstva. V takšnih primerih se bo prevrednotena knjigovodska vrednost sredstva povrnila z uporabo in to bo ustvarilo obdavčljivi dohodek, ki presega amortizacijo, dovoljeno za davčne namene v prihodnjih obdobjih; ali

(b)

se davek na kapitalski dobiček odloži, če se izkupiček od odtujitve sredstva naloži v podobna sredstva. V takšnih primerih je davek na koncu treba plačati ob prodaji ali uporabi podobnih sredstev.

Dobro ime

21

Dobro ime, ki nastane pri poslovni združitvi, se izmeri kot presežek zneska iz točke (a) nad zneskom iz točke (b) v nadaljevanju:

(a)

vsote:

(i)

prenesenega nadomestila, izmerjenega v skladu z MSRP 3, ki ponavadi zahteva pošteno vrednost na datum prevzema,

(ii)

zneskov vseh neobvladujočih deležev v prevzetem podjetju, izmerjenih v skladu z MSRP 3, in

(iii)

pri poslovni združitvi, izvedeni v več fazah, poštene vrednosti prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzetega podjetja na datum prevzema;

(b)

razlike med zneskom razpoznavnih pridobljenih sredstev in zneskom razpoznavnih prevzetih obveznosti na datum prevzema, izmerjenih v skladu z MSRP 3.

Številni davčni organi ne dovolijo, da bi se zmanjšanje knjigovodske vrednosti dobrega imena upoštevalo kot davčno priznan odhodek pri ugotavljanju obdavčljivega dobička. Poleg tega v takšnih pravnih ureditvah nabavne vrednosti dobrega imena pogosto ni mogoče odbiti, kadar odvisno podjetje preneha poslovati. V takšnih pravnih ureditvah ima dobro ime davčno vrednost nič. Vsaka razlika med knjigovodsko vrednostjo dobrega imena in njegovo davčno vrednostjo nič je obdavčljiva začasna razlika. Toda ta standard ne dovoljuje pripoznanja iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek, ker se dobro ime meri kot preostanek in bi pripoznanje odložene obveznosti za davek povečalo knjigovodsko vrednost dobrega imena.

21A

Za naknadna zmanjšanja odložene obveznosti za davek, ki ni pripoznana, ker izhaja iz začetnega pripoznanja dobrega imena, se prav tako šteje, da izhajajo iz začetnega pripoznanja dobrega imena, in se jih zato ne pripozna v skladu s 15.(a) členom. Na primer, če podjetje v poslovni združitvi pripozna dobro ime v znesku 100 DE, katerega davčna vrednost je nič, 15.(a) člen podjetju prepoveduje pripoznanje iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek. Če podjetje pozneje pripozna izgubo zaradi oslabitve v višini 20 DE za to dobro ime, se znesek obdavčljive začasne razlike, ki se nanaša na dobro ime, zmanjša s 100 DE na 80 DE, posledično pa se zmanjša vrednost nepripoznane odložene obveznosti za davek. Za to zmanjšanje vrednosti nepripoznane odložene obveznosti za davek se prav tako šteje, da je povezano z začetnim pripoznanjem dobrega imena, in se ga zato ne sme pripoznati v skladu s 15.(a) členom.

21B

Odložene obveznosti za davek za obdavčljive začasne razlike, ki se nanašajo na dobro ime, pa se pripoznajo v obsegu, v katerem ne izhajajo iz začetnega pripoznanja dobrega imena. Na primer, če podjetje pri poslovni združitvi pripozna dobro ime v znesku 100 DE, ki se lahko za davčne namene odšteje po stopnji 20 % letno, pri čemer se začne z letom prevzema, znaša davčna vrednost dobrega imena ob začetnem pripoznanju 100 DE in na koncu leta prevzema 80 DE. Če knjigovodska vrednost dobrega imena na koncu leta prevzema ostane nespremenjena, tj. 100 DE, nastane na koncu tega leta obdavčljiva začasna razlika v višini 20 DE. Ker se ta obdavčljiva začasna razlika ne nanaša na začetno pripoznanje dobrega imena, se posledična odložena obveznost za davek pripozna.

Začetno pripoznanje sredstva ali obveznosti

22

Začasna razlika lahko nastane pri začetnem pripoznanju sredstva ali obveznosti, na primer če celotne ali dela nabavne vrednosti sredstva ni mogoče odbiti za davčne namene. Metoda računovodenja takšne začasne razlike je odvisna od vrste transakcije, ki je privedla do začetnega pripoznanja sredstva ali obveznosti:

(a)

pri poslovni združitvi podjetje pripozna vsako odloženo obveznost ali terjatev za davek, kar vpliva na znesek dobrega imena ali znesek dobička pri izpogajanem nakupu, ki ga pripozna (glej 19. člen);

(b)

če transakcija vpliva na računovodski dobiček ali obdavčljivi dobiček ali privede do enakih obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik, podjetje pripozna vsako odloženo obveznost ali terjatev za davek in pripozna izhajajoči odloženi odhodek za davek ali prihodek od davka v poslovnem izidu (glej 59. člen);

(c)

če transakcija ni poslovna združitev, ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček in ne privede do enakih obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik, bi podjetje v primeru, ko ni izjem iz 15. in 24. člena, pripoznalo izhajajoče odložene obveznosti ali terjatve za davek in za isti znesek prilagodilo knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. Zaradi takih prilagoditev bi bili računovodski izkazi manj pregledni. Zato ta standard podjetju ne dovoljuje pripoznati izhajajoče odložene obveznosti ali terjatve za davek, niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje (glej primer spodaj). Poleg tega podjetje ne pripozna poznejših sprememb nepripoznane odložene obveznosti ali terjatve za davek, ko se sredstvo amortizira.

Primer, ki pojasnjuje 22.(c) člen

Podjetje namerava uporabljati sredstvo z nabavno vrednostjo 1 000 v njegovi dobi koristnosti pet let, nato pa ga odtujiti po preostali vrednosti nič. Davčna stopnja je 40 %. Amortizacija sredstva se ne more odšteti za davčne namene. Pri odtujitvi noben kapitalski dobiček ni obdavčljiv in nobena davčna izguba se ne more odšteti.

Ker si podjetje povrne knjigovodsko vrednost sredstva, zasluži obdavčljivi dohodek v višini 1 000 in plača davek v znesku 400. Podjetje ne pripozna iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek v višini 400, ker izhaja iz začetnega pripoznanja sredstva.

V naslednjem letu je knjigovodska vrednost sredstva 800. Pri zasluženem obdavčljivem dohodku v višini 800 bo podjetje plačalo davek v znesku 320. Podjetje ne pripozna odložene obveznosti za davek v višini 320, ker izhaja iz začetnega pripoznanja sredstva.

22A

Transakcija, ki ni poslovna združitev, lahko povzroči začetno pripoznanje sredstva in obveznosti ter v času transakcije ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček. Na primer, na datum začetka najema najemnik običajno pripozna obveznost iz najema in ustrezni znesek kot del nabavne vrednosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe. Odvisno od veljavne davčne zakonodaje lahko pri začetnem pripoznanju sredstva in obveznosti v takšni transakciji nastanejo enake obdavčljive in odbitne začasne razlike. Za takšne začasne razlike se izjema iz 15. in 24. člena ne uporablja in podjetje pripozna vsako izhajajočo odloženo obveznost in terjatev za davek.

23

V skladu z MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje razvrsti izdajatelj sestavljenega finančnega instrumenta (na primer zamenljive obveznice) sestavino obveznosti med obveznosti, sestavino lastniškega kapitala pa med lastniški kapital. V nekaterih pravnih ureditvah je davčna vrednost sestavine obveznosti pri začetnem pripoznanju enaka začetni knjigovodski vrednosti vsote sestavine obveznosti in sestavine lastniškega kapitala. Posledica je obdavčljiva začasna razlika, ki izhaja iz začetnega pripoznanja sestavine lastniškega kapitala ločeno od sestavine obveznosti. Zaradi tega se izjema iz 15.(b) člena ne uporablja. Zato podjetje pripozna izhajajočo odloženo obveznost za davek. V skladu z 61.A členom se odloženi davek obračuna neposredno na knjigovodsko vrednost sestavine lastniškega kapitala. V skladu z 58. členom se poznejše spremembe odložene obveznosti za davek pripoznajo v poslovnem izidu kot odloženi odhodek za davek (prihodek od davka).

Odbitne začasne razlike

24

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike v obsegu, v katerem je verjetno, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti odbitno začasno razliko, razen če odložena terjatev za davek izhaja iz začetnega pripoznanja terjatve ali obveznosti v transakciji, ki:

(a)

ni poslovna združitev

(b)

v času transakcije ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) in

(c)

v času transakcije ne povzroči enakih obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.

Toda za odbitne začasne razlike, povezane z naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleži v skupnih aranžmajih, se odložena terjatev za davek pripozna v skladu s 44. členom.

25

S pripoznanjem obveznosti je povezano dejstvo, da bo knjigovodska vrednost poravnana v prihodnjih obdobjih z odtokom dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, iz podjetja. Ko dejavniki odtekajo iz podjetja, se lahko njihov znesek delno ali v celoti odšteje pri ugotavljanju obdavčljivega dobička obdobja, ki je poznejše od obdobja, v katerem se pripozna obveznost. V takšnih primerih obstaja med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in njeno davčno vrednostjo začasna razlika. Tako nastane odložena terjatev v zvezi z davkom od dohodka, ki se bo lahko povrnila v prihodnjih obdobjih, ko bo ta del obveznosti dovoljeno upoštevati kot odbitek pri ugotavljanju obdavčljivega dobička. In podobno, kadar je knjigovodska vrednost sredstva nižja od njegove davčne vrednosti, ta razlika povzroči odloženo terjatev v zvezi z davkom od dohodka, ki bo povrnjena v prihodnjih obdobjih.

Primer

Podjetje pripozna obveznost v višini 100 za vnaprej vračunane stroške garancije za prodane proizvode. Za davčne namene se takšni stroški ne morejo odšteti, dokler jih podjetje ne plača. Davčna stopnja je 25 %.

Davčna vrednost obveznosti je nič (knjigovodska vrednost v višini 100, zmanjšana za znesek, ki se bo odštel za davčne namene v zvezi s to obveznostjo v prihodnjih obdobjih). Pri poravnavi obveznosti za njeno knjigovodsko vrednost bo podjetje zmanjšalo svoj prihodnji obdavčljivi dobiček za 100 in s tem zmanjšalo svoja prihodnja plačila davka za 25 (25 % od 100). Razlika med knjigovodsko vrednostjo 100 in davčno vrednostjo nič je odbitna začasna razlika 100. Zato podjetje pripozna odloženo terjatev za davek v višini 25 (25 % od 100), če je verjetno, da bo v prihodnjih obdobjih zaslužilo dovolj obdavčljivega dobička, da bo lahko uveljavljalo korist znižanja plačil davka.

26

Primeri odbitnih začasnih razlik, katerih posledica so odložene terjatve za davek:

(a)

stroški za upokojitvene zaslužke se lahko odštejejo pri ugotavljanju računovodskega dobička, ko zaposleni opravlja delo, pri ugotavljanju obdavčljivega dobička pa, ko podjetje prispevke vplača v sklad ali ko plača upokojitvene zaslužke. Med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in njeno davčno vrednostjo obstaja začasna razlika; davčna vrednost obveznosti je običajno nič. Posledica takšne odbitne začasne razlike je odložena terjatev za davek, ko bodo gospodarske koristi pritekale v podjetje v obliki odbitka od obdavčljivih dobičkov ob plačilu prispevkov ali upokojitvenih zaslužkov;

(b)

stroški raziskovanja se pripoznajo kot odhodki pri ugotavljanju računovodskega dobička v obdobju, v katerem nastanejo, a jih bo morda šele v poznejših obdobjih dovoljeno odbiti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube). Razlika med davčno vrednostjo stroškov raziskovanja, ki je znesek, ki ga bodo davčni organi priznali kot odbitek v prihodnjih obdobjih, in knjigovodsko vrednostjo nič je odbitna začasna razlika, zaradi katere nastane odložena terjatev za davek;

(c)

podjetje z omejenimi izjemami v poslovni združitvi pripozna razpoznavna pridobljena sredstva in prevzete obveznosti po njihovih poštenih vrednostih na datum prevzema. Če se prevzeta obveznost pripozna na datum prevzema, vendar se z njo povezani stroški pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ne odbijejo do poznejšega obdobja, nastane odbitna začasna razlika, zaradi katere nastane odložena terjatev za davek. Odložena terjatev za davek nastane tudi, kadar je poštena vrednost razpoznavnega pridobljenega sredstva nižja od njegove davčne vrednosti. V obeh primerih nastala odložena terjatev za davek vpliva na dobro ime (glej 66. člen); in

(d)

nekatera sredstva se lahko izkazujejo po pošteni vrednosti ali prevrednotijo brez ustreznih prilagoditev za davčne namene (glej 20. člen). Odbitna začasna razlika nastane, če davčna vrednost sredstva preseže njegovo knjigovodsko vrednost.

Primer, ki pojasnjuje 26.(d) člen

Ugotavljanje odbitne začasne razlike na koncu 2. leta:

 

Podjetje A na začetku 1. leta za 1 000 DE kupi dolžniški instrument z nominalno vrednostjo 1 000 DE, ki se odplača ob zapadlosti čez 5 let, in obrestno mero 2 %, ki se izplača na koncu vsakega leta. Efektivna obrestna mera je 2 %. Dolžniški instrument se meri po pošteni vrednosti.

 

Na koncu 2. leta se poštena vrednost dolžniškega instrumenta zniža na 918 DE zaradi zvišanja tržnih obrestnih mer na 5 %. Verjetno je, da bo podjetje A prejelo vse pogodbene denarne tokove, če bo še naprej posedovalo dolžniški instrument.

 

Vsi dobički (izgube) iz dolžniškega instrumenta so obdavčljivi (se odbijejo) samo, ko so realizirani. Dobički (izgube), ki izhajajo iz prodaje ali zapadlosti dolžniškega instrumenta, se za davčne namene izračunajo kot razlika med prejetim zneskom in prvotno nabavno vrednostjo dolžniškega instrumenta.

 

Tako je davčna vrednost dolžniškega instrumenta njegova prvotna nabavna vrednost.

 

Razlika med knjigovodsko vrednostjo dolžniškega instrumenta v izkazu finančnega položaja podjetja A v višini 918 DE in njegovo davčno vrednostjo v višini 1 000 DE predstavlja odbitno začasno razliko v višini 82 DE na koncu 2. leta (glej 20. in 26.(d) člen) ne glede na to, ali podjetje A pričakuje, da bo povrnilo knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta z njegovo prodajo ali uporabo, tj. z njegovim posedovanjem in prejemanjem pogodbenih denarnih tokov, ali s kombinacijo obojega.

 

To je zato, ker so odbitne začasne razlike razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti v izkazu finančnega položaja in njegovo davčno vrednostjo, katerih posledica so zneski, ki se odštejejo pri določanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska vrednost sredstva povrne ali se knjigovodska vrednost obveznosti poravna (glej 5. člen). Podjetju A se pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) pri prodaji ali ob zapadlosti prizna odbitek, ki je enak davčni vrednosti sredstva v višini 1 000 DE.

27

Posledica odprave odbitnih začasnih razlik so odbitki pri ugotavljanju obdavčljivih dobičkov v prihodnjih obdobjih. Toda gospodarske koristi v obliki zmanjšanj plačil davka bodo pritekala v podjetje le, če bo to zaslužilo dovolj obdavčljivega dobička, pri katerem bo mogoče uveljaviti odbitke. Zato podjetje pripozna odložene terjatve za davek le, če je verjetno, da bodo na voljo obdavčljivi dobički, pri katerih bo mogoče uveljaviti odbitne začasne razlike.

27A

Podjetje pri oceni, ali bodo na voljo obdavčljivi dobički, pri katerih je mogoče uveljaviti odbitno začasno razliko, upošteva, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivih dobičkov, pri katerih lahko uveljavi odbitke ob odpravi te odbitne začasne razlike. Če davčna zakonodaja ne določa nobenih takih omejitev, podjetje oceni odbitno začasno razliko v kombinaciji z vsemi drugimi odbitnimi začasnimi razlikami. Če pa davčna zakonodaja uporabo izgub omejuje na odbitke od dohodkov določene vrste, se odbitna začasna razlika oceni samo v kombinaciji z drugimi odbitnimi začasnimi razlikami, ki so ustrezne vrste.

28

Verjetnost, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti odbitno začasno razliko, obstaja, kadar se za dovolj obdavčljivih začasnih razlik, ki se nanašajo na isti davčni organ in isto obdavčljivo enoto, pričakuje, da se bodo odpravile:

(a)

v istem obdobju kot pričakovana odprava odbitnih začasnih razlik ali

(b)

v prejšnjih ali prihodnjih obdobjih, v katera se lahko prenese davčna izguba, ki izhaja iz odložene terjatve za davek.

V takšnih okoliščinah se odložena terjatev za davek pripozna v obdobju, v katerem nastanejo odbitne začasne razlike.

29

Kadar ni dovolj obdavčljivih začasnih razlik, ki se nanašajo na isti davčni organ in isto obdavčljivo podjetje, se odložena terjatev za davek pripozna v obsegu, v katerem:

(a)

je verjetno, da bo imelo podjetje dovolj obdavčljivega dobička, ki se nanaša na isti davčni organ in isto obdavčljivo enoto, v istem obdobju, kot se zgodi odprava odbitne začasne razlike (ali v prejšnjih oziroma prihodnjih obdobjih, v katera se lahko nazaj oziroma naprej prenese davčna izguba, ki izhaja iz odložene terjatve za davek). Pri oceni, ali bo imelo v prihodnjih obdobjih dovolj obdavčljivega dobička, podjetje:

(i)

primerja odbitne začasne razlike s prihodnjim obdavčljivim dobičkom, ki izključuje davčne odbitke, ki izhajajo iz odprave teh odbitnih začasnih razlik. Ta primerjava pokaže obseg, v katerem prihodnji obdavčljivi dobiček zadošča, da lahko podjetje odbije zneske, ki izhajajo iz odprave navedenih odbitnih začasnih razlik; in

(ii)

zanemari obdavčljive zneske, ki izhajajo iz odbitnih začasnih razlik, za katere se pričakuje, da bodo nastali v prihodnjih obdobjih, ker bo odložena terjatev za davek, izhajajoča iz teh odbitnih začasnih razlik, sama potrebovala prihodnji obdavčljivi dobiček, da se bo lahko uporabila; ali

(b)

ima podjetje na voljo možnosti davčnega načrtovanja, ki bodo ustvarile obdavčljivi dobiček v ustreznih obdobjih.

29A

Ocena verjetnega prihodnjega obdavčljivega dobička lahko vključuje povrnitev nekaterih sredstev podjetja po vrednosti, ki je višja od knjigovodske, če obstajajo zadostni dokazi, da je verjetno, da bo podjetje to doseglo. Na primer, kadar se sredstvo meri po pošteni vrednosti, podjetje upošteva, ali obstajajo zadostni dokazi za sklepanje, da je verjetno, da bo podjetje povrnilo sredstvo po vrednosti, ki je višja od knjigovodske. To se lahko zgodi, če podjetje na primer pričakuje, da bo posedovalo dolžniški instrument s fiksno obrestno mero in prejemalo pogodbene denarne tokove.

30

Možnosti davčnega načrtovanja so ukrepi, ki jih lahko podjetje sprejme, da bi ustvarilo ali povečalo obdavčljivi dohodek v posameznem obdobju, preden poteče možnost prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednje obdobje. Na primer, v nekaterih pravnih ureditvah se lahko obdavčljivi dobiček ustvari ali poveča:

(a)

z izbiro, da se prihodki od obresti obdavčijo ob plačilu ali ob nastanku terjatev iz tega naslova;

(b)

z odložitvijo zahteve po nekaterih odbitkih od obdavčljivega dobička;

(c)

s prodajo in morda povratnim najemom sredstev, katerih vrednost se je povečala, a njihova davčna vrednost še ni bila prilagojena, da bi odražala tako povečanje vrednosti, in

(d)

s prodajo sredstva, ki ustvarja neobdavčljivi dohodek (kot je v nekaterih pravnih ureditvah državna obveznica), z namenom, da bi se kupila druga naložba, ki ustvarja obdavčljivi dohodek.

Kjer možnosti davčnega načrtovanja pomaknejo obdavčljivi dobiček iz poznejšega v zgodnejše obdobje, je uporaba prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednja obdobja še vedno odvisna od obstoja prihodnjega obdavčljivega dobička iz virov, ki niso v prihodnosti nastale začasne razlike.

31

Če je imelo podjetje pred kratkim izgube, upošteva napotke iz 35. in 36. člena.

32

[črtano]

Dobro ime

32A

Če je knjigovodska vrednost dobrega imena, ki nastane pri poslovni združitvi, nižja od njegove davčne vrednosti, ta razlika povzroči odloženo terjatev za davek. Odloženo terjatev za davek, ki izhaja iz začetnega pripoznanja dobrega imena, se pripozna v okviru računovodenja poslovne združitve v obsegu, v katerem je verjetno, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti odbitno začasno razliko.

Začetno pripoznanje sredstva ali obveznosti

33

Odložena terjatev za davek na primer nastane pri začetnem pripoznanju posameznega sredstva, kadar se neobdavčena državna podpora v zvezi s sredstvom odbije pri ugotavljanju knjigovodske vrednosti sredstva, vendar se za davčne namene ne odbije od njegovega amortizirljivega zneska (z drugimi besedami, njegove davčne vrednosti); knjigovodska vrednost sredstva je nižja od njegove davčne vrednosti in to povzroči odbitno začasno razliko. Državne podpore so lahko izkazane tudi kot odloženi prihodki; v tem primeru je razlika med odloženim prihodkom in njegovo davčno vrednostjo nič odbitna začasna razlika. Ne glede na to, katero metodo predstavljanja uporablja podjetje, ne more pripoznati na tej podlagi nastale odložene terjatve za davek zaradi razlogov, pojasnjenih v 22. členu.

Neizrabljene davčne izgube in neizrabljeni davčni dobropisi

34

Odložena terjatev za davek se pripozna za prenos neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja v obsegu, v katerem je verjetno, da bo na voljo prihodnji obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

35

Merila za pripoznanje odloženih terjatev za davek, ki izhajajo iz prenosa neizrabljenih davčnih izgub in davčnih dobropisov v naslednja obdobja, so ista kot merila za pripoznanje odloženih terjatev za davek, ki nastajajo iz odbitnih začasnih razlik. Toda obstoj neizrabljenih davčnih izgub je močan dokaz, da prihodnji obdavčljivi dobiček morda ne bo na voljo. Zato podjetje, ki je imelo pred kratkim izgube, pripozna odloženo terjatev za davek, ki izhaja iz neizrabljenih davčnih izgub ali davčnih dobropisov, le v obsegu, v katerem ima zadostne obdavčljive začasne razlike, ali če obstajajo prepričljivi drugi dokazi, da bo na voljo dovolj obdavčljivega dobička, pri katerem se lahko uveljavijo neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi. V takšnih okoliščinah zahteva 82. člen razkritje zneska odložene terjatve za davek in narave dokaza, ki podpira takšno pripoznanje.

36

Pri ocenjevanju verjetnosti, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise, upošteva podjetje naslednja merila:

(a)

ali ima dovolj obdavčljivih začasnih razlik, ki se nanašajo na isti davčni organ in isto obdavčljivo enoto, kar bo imelo za posledico obdavčljive zneske, pri katerih bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise, preden potečejo;

(b)

ali je verjetno, da bo imelo obdavčljive dobičke, preden potečejo neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi;

(c)

ali neizrabljene davčne izgube izhajajo iz ugotovljivih razlogov, za katere je malo verjetno, da se bodo ponovili, in

(d)

ali ima na voljo možnosti davčnega načrtovanja (glej 30. člen), ki bodo ustvarile obdavčljivi dobiček v obdobju, v katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise.

Odložena terjatev za davek se ne pripozna v obsegu, v katerem ni verjetno, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise.

Ponovna ocena nepripoznanih odloženih terjatev za davek

37

Na koncu vsakega obdobja poročanja podjetje ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek. Podjetje pripozna prej nepripoznano odloženo terjatev za davek v obsegu, v katerem je postalo verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočal povrnitev odložene terjatve za davek. Na primer, izboljšanje pogojev trgovanja lahko pripomore k večji verjetnosti, da bo podjetje v prihodnosti sposobno ustvariti zadosten obdavčljivi dobiček, da bo odložena terjatev za davek izpolnjevala merila za pripoznanje iz 24. ali 34. člena. Drug primer je, kadar podjetje ponovno oceni odložene terjatve za davek na dan poslovne združitve ali pozneje (glej 67. in 68. člen)

Naložbe v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleži v skupnih aranžmajih

38

Začasne razlike nastanejo, kadar se knjigovodska vrednost naložb v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deležev v skupnih aranžmajih (tj. deleža obvladujočega podjetja ali naložbenika v čistih sredstvih odvisnega podjetja, podružnice, pridruženega podjetja ali podjetja, v katero se naloži, vključno s knjigovodsko vrednostjo dobrega imena) začne razlikovati od davčne vrednosti (ki je pogosto nabavna vrednost) naložbe ali deleža. Take razlike se lahko pojavijo v več različnih okoliščinah, na primer:

(a)

če obstajajo nerazdeljeni čisti dobički odvisnih podjetij, podružnic, pridruženih podjetij in skupnih aranžmajev;

(b)

ob spremembah menjalnih tečajev, kadar sta obvladujoče podjetje in odvisno podjetje v različnih državah, in

(c)

če se knjigovodska vrednost naložbe v pridruženo podjetje zmanjša na njeno nadomestljivo vrednost.

V konsolidiranih računovodskih izkazih je začasna razlika lahko drugačna od začasne razlike v zvezi s takšno naložbo v ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja, če obvladujoče podjetje izkazuje naložbo v svojih ločenih računovodskih izkazih po nabavni vrednosti ali prevrednoteni vrednosti.

39

Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive začasne razlike, ki so povezane z naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleži v skupnih aranžmajih, razen v obsegu, v katerem sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

obvladujoče podjetje, naložbenik, sopodvižnik ali soizvajalec je zmožen obvladovati čas odprave začasne razlike in

(b)

verjetno je, da začasna razlika ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti.

40

Ker obvladujoče podjetje obvladuje politiko dividend v svojem odvisnem podjetju, je zmožno obvladovati čas odprave začasnih razlik, ki so povezane s takšno naložbo (tudi začasnih razlik, ki izhajajo ne le iz nerazdeljenih čistih dobičkov, temveč tudi iz vsake razlike pri prevedbi tujih valut). Poleg tega pogosto ni mogoče ugotoviti zneska davka od dohodka, ki ga bo treba plačati, ko bodo odpravljene začasne razlike. Zato obvladujoče podjetje, ki je določilo, da takšni čisti dobički ne bodo razdeljeni v predvidljivi prihodnosti, ne pripozna odložene obveznosti za davek. Enaki premisleki veljajo za naložbe v podružnice.

41

Nedenarna sredstva in obveznosti podjetja se izmerijo v njegovi funkcijski valuti (glej MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev). Če se obdavčljivi dobiček ali davčna izguba podjetja (in posledično tudi davčna vrednost njegovih nedenarnih sredstev in obveznosti) ugotavljata v drugi valuti, spremembe menjalnega tečaja povzročijo začasne razlike, ki vodijo do pripoznanja odložene obveznosti za davek ali (ob upoštevanju 24. člena) odložene terjatve za davek. Iz tega izhajajoči odloženi davek se pripozna v breme ali v dobro poslovnega izida (glej 58. člen).

42

Naložbenik v pridruženo podjetje ne obvladuje tega podjetja in običajno ne more določati njegove politike dividend. Ob odsotnosti sporazuma, ki zahteva, naj čisti dobički pridruženega podjetja ne bodo razdeljeni v predvidljivi prihodnosti, naložbenik pripozna odloženo obveznost za davek, ki izhaja iz obdavčljivih začasnih razlik, povezanih z njegovo naložbo v pridruženo podjetje. V nekaterih primerih naložbenik morda ne more ugotoviti zneska davka, ki ga bo treba plačati pri povrnitvi zneska njegove naložbe v pridruženo podjetje, lahko pa ugotovi, da je enak ali večji kot najmanjši znesek. V takšnih primerih se odložena obveznost za davek izmeri po tem znesku.

43

Z dogovorom med strankami v skupnem aranžmaju se običajno obravnava razdelitev dobička in določi, ali je za odločitve o takšnih zadevah potrebno soglasje vseh strank ali skupine strank. Kadar lahko sopodvižnik ali soizvajalec obvladuje čas izplačila svojega deleža dobička iz skupnega aranžmaja in je verjetno, da njegov delež dobička ne bo izplačan v predvidljivi prihodnosti, se odložena obveznost za davek ne pripozna.

44

Podjetje pripozna odloženo terjatev za davek za vse odbitne začasne razlike, ki izhajajo iz naložb v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deležev v skupnih aranžmajih v obsegu, v katerem in samo v katerem je verjetno, da:

(a)

bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in

(b)

bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti začasne razlike.

45

Pri odločanju, ali pripoznati odloženo terjatev za davek za odbitne začasne razlike, ki so povezane z njegovimi naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter njegovimi deleži v skupnih aranžmajih, podjetje upošteva napotke iz 28.–31. člena.

MERJENJE

46

Obveznosti (terjatve) za obračunani davek za tekoče in pretekla obdobja se izmerijo po znesku, za katerega se pričakuje, da bo plačan davčnemu organu (vrnjen od davčnega organa), ob uporabi davčnih stopenj (in davčnih predpisov), ki so bile sprejete ali se obravnavajo kot sprejete na koncu obdobja poročanja.

47

Odložene terjatve in obveznosti za davek se izmerijo po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale v obdobju, v katerem bo terjatev realizirana oziroma obveznost poravnana, na podlagi davčnih stopenj (in davčnih predpisov), ki so bile sprejete ali se obravnavajo kot sprejete na koncu obdobja poročanja.

48

Terjatve in obveznosti za obračunani davek ter odložene terjatve in obveznosti za davek se navadno merijo ob uporabi veljavnih davčnih stopenj (in davčnih predpisov). Toda v nekaterih pravnih ureditvah ima napoved sprejetja davčnih stopenj (in davčnih predpisov) s strani vlade vsebinski učinek, ki je enakovreden dejanskemu sprejetju, do katerega pa lahko pride šele več mesecev po napovedi. V takšnih okoliščinah se terjatve in obveznosti za davek merijo z uporabo napovedanih davčnih stopenj (in davčnih predpisov).

49

Če se za različne ravni obdavčljivega dohodka uporabljajo različne davčne stopnje, se odložene terjatve in obveznosti za davek merijo ob uporabi povprečnih stopenj, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale za obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) obdobij, v katerih bodo po pričakovanjih odpravljene začasne razlike.

50

[črtano]

51

Merjenje odloženih obveznosti za davek in odloženih terjatev za davek odraža davčne posledice, ki bi izhajale iz načina, na katerega podjetje na koncu obdobja poročanja pričakuje, da bo povrnilo oziroma poravnalo knjigovodsko vrednost svojih sredstev oziroma obveznosti.

51A

V nekaterih pravnih ureditvah lahko način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje:

(a)

davčno stopnjo, ki se uporabi, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in

(b)

davčno vrednost sredstva (obveznosti).

V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti za davek in odložene terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne vrednosti, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve oziroma poravnave.

Primer A

Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno vrednost 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.

Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez njegove nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo obdržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.

Primer B

Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100, knjigovodska vrednost 80 pa je prevrednotena na 150. Za davčne namene se ne opravi enakovredna prilagoditev. Kumulativna amortizacija za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativna davčna amortizacija v višini 30 vključena v obdavčljivi dohodek, vendar del izkupička od prodaje, ki bo presegal nabavno vrednost, ne bo obdavčljiv.

Davčna vrednost sredstva je 70 in obstaja obdavčljiva začasna razlika v znesku 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dohodek v višini 150, vendar lahko odšteje samo znesek amortizacije v višini 70. Na tej podlagi odložena obveznost za davek znaša 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:

 

Obdavčljiva začasna razlika

Davčna stopnja

Odložena obveznost za davek

Kumulativna davčna amortizacija

30

30 %

9

Izkupiček nad nabavno vrednostjo

50

nič

Skupaj

80

 

9


(opomba: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki nastane ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

Primer C

Podatki so enaki kot v primeru B, razen da se v primeru, če se sredstvo proda za več, kot je njegova nabavna vrednost, kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dohodek (obdavčen s 30 %), izkupiček od prodaje pa se obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti v znesku 110.

Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dohodek v višini 150, vendar lahko odšteje samo znesek amortizacije v višini 70. Na tej podlagi znašajo davčna vrednost 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80), tako kot v primeru B.

Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, bo lahko odštelo indeksirano nabavno vrednost v višini 110. Čisti izkupiček v znesku 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija v višini 30 vključena v obdavčljivi dohodek in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi znašajo davčna vrednost 80 (110 minus 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in odložena obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem primeru davčna vrednost ni takoj očitna, je lahko koristno upoštevanje temeljnega načela iz 10. člena.

(opomba: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki nastane ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

51B

Če odložena obveznost za davek ali odložena terjatev za davek izhaja iz neamortizirljivega sredstva, ki se meri z uporabo modela prevrednotenja iz MRS 16, merjenje odložene obveznosti za davek ali odložene terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti neamortizirljivega sredstva s prodajo, ne glede na podlago za merjenje knjigovodske vrednosti tega sredstva. Če davčna zakonodaja za obdavčljivi znesek, ki izhaja iz prodaje sredstva, določa drugačno davčno stopnjo kot za obdavčljivi znesek, ki izhaja iz uporabe sredstva, se zato pri merjenju odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki se nanaša na neamortizirljivo sredstvo, uporabi davčna stopnja za prodajo sredstva.

51C

Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz naložbene nepremičnine, ki se meri z uporabo modela poštene vrednosti iz MRS 40, obstaja ovrgljiva predpostavka, da bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnjena s prodajo. Zato, razen če je predpostavka ovržena, merjenje odložene obveznosti za davek ali odložene terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v celoti s prodajo. Ta predpostavka je ovržena, če je naložbena nepremičnina amortizirljiva in je vključena v poslovni model, s katerim se želijo sčasoma porabiti praktično vse gospodarske koristi naložbene nepremičnine, namesto da bi se to storilo s prodajo. Če je predpostavka ovržena, se upoštevajo zahteve iz 51. in 51.A člena.

Primer, ki pojasnjuje 51.C člen

Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. Meri se z uporabo modela poštene vrednosti iz MRS 40. Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti.

Kumulativna amortizacija zgradbe za davčne namene znaša 30. Nerealizirane spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. Če se naložbena nepremičnina proda za več, kot je njena nabavna vrednost, se odprava kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in obdavči po običajni davčni stopnji 30 %. Za del izkupička od prodaje, ki presega nabavno vrednost, je v skladu z davčno zakonodajo določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v posesti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v posesti dve leti ali več.

Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti iz MRS 40, obstaja ovrgljiva predpostavka, da bo podjetje knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine v celoti povrnilo s prodajo. Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti s prodajo, tudi če podjetje pričakuje, da bo pred prodajo nepremičnine z njo zaslužilo prihodke od najemnin.

Davčna vrednost zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika v višini 20 (60 – 40). Davčna vrednost zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika v višini 60 (90 – 30). Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino, 80 (20 + 60).

V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala v obdobju, v katerem se bo naložbena nepremičnina realizirala. Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v posesti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna tako:

 

Obdavčljiva začasna razlika

Davčna stopnja

Odložena obveznost za davek

Kumulativna davčna amortizacija

30

30 %

9

Izkupiček nad nabavno vrednostjo

50

20 %

10

Skupaj

80

 

19


Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v posesti manj kot dve leti, se za del izkupička, ki presega nabavno vrednost, zgoraj navedeni izračun spremeni, tako da se uporabi davčna stopnja v višini 25 % namesto 20 %.

Če ima namesto tega podjetje zgradbo vključeno v poslovni model, s katerim se želijo sčasoma porabiti praktično vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi se to storilo s prodajo, se ta predpostavka v zvezi z zgradbo ovrže. Vendar zemljišče ni amortizirljivo. Zato se predpostavka povrnitve s prodajo ne bi ovrgla za zemljišče. Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe z uporabo in knjigovodske vrednosti zemljišča s prodajo.

Davčna vrednost zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika v znesku 60 (90–30), iz katere izhaja odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60).

Davčna vrednost zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika v znesku 20 (60–40), iz katere izhaja odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20).

Če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je zato odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4).

51D

Ovrgljiva predpostavka iz 51.C člena se uporablja tudi, če odložena obveznost za davek ali odložena terjatev za davek izhaja iz merjenja naložbene nepremičnine v poslovni združitvi, če bo podjetje uporabilo model poštene vrednosti, ko bo pozneje merilo to naložbeno nepremičnino.

51E

51.B–51.D člen ne spreminjajo zahtev, da se morajo pri pripoznavanju in merjenju odloženih terjatev za davek uporabljati načela iz 24.–33. člena (odbitne začasne razlike) in 34.–36. člena (neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi) tega standarda.

52

[prestavljen in preštevilčen v 51.A]

52A

V nekaterih pravnih ureditvah je davek od dohodka plačljiv po višji ali nižji stopnji, če se del ali ves čisti dobiček ali preneseni čisti poslovni izid izplača delničarjem podjetja v obliki dividend. V nekaterih drugih pravnih ureditvah je davek od dohodka vračljiv ali plačljiv, če se del ali ves čisti dobiček ali preneseni čisti poslovni izid izplača delničarjem podjetja v obliki dividend. V takšnih okoliščinah se terjatve in obveznosti za obračunani davek ter odložene terjatve in obveznosti za davek merijo po davčni stopnji, ki se uporablja za nerazdeljeni dobiček.

52B

[črtano]

Primer, ki pojasnjuje 52.A in 57.A člen

Ta primer obravnava merjenje terjatev in obveznosti za obračunani davek ter odloženih terjatev in obveznosti za davek v podjetju v pravni ureditvi, v kateri je treba za nerazdeljeni dobiček plačati višji davek od dohodka (50 %), pri čemer se določen znesek lahko vrne, ko se dobiček razdeli. Davčna stopnja za razdeljeni dobiček je 35 %. Podjetje na koncu obdobja poročanja, 31. decembra 20X1, ne pripozna obveznosti za dividende, predlagane ali priznane po obdobju poročanja. Zaradi tega se v letu 20X1 ne pripoznajo nobene dividende. Obdavčljivi dohodek za leto 20X1 je 100 000. Čista obdavčljiva začasna razlika za leto 20X1 je 40 000.

Podjetje pripozna obveznost za obračunani davek in odhodek za obračunani davek od dohodka v višini 50 000. Za znesek, ki se lahko potencialno povrne zaradi prihodnjih dividend, se ne pripozna nobeno sredstvo. Podjetje pripozna tudi odloženo obveznost za davek in odloženi odhodek za davek v višini 20 000 (50 % od 40 000), kar predstavlja davek od dohodka, ki ga bo podjetje plačalo, ko bo povrnilo ali poravnalo knjigovodsko vrednost svojih sredstev oziroma obveznosti, na podlagi davčne stopnje, ki se uporablja za nerazdeljeni dobiček.

Pozneje, 15. marca 20X2, podjetje kot obveznost pripozna dividende v višini 10 000 iz naslova prejšnjega dobička iz poslovanja.

15. marca 20X2 podjetje vračilo davka od dohodka v višini 1 500 (15 % od dividend, pripoznanih kot obveznost) pripozna kot terjatev za obračunani davek in kot zmanjšanje odhodka za obračunani davek od dohodka za leto 20X2.

53

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se ne diskontirajo.

54

Da bi se lahko odložene terjatve in obveznosti za davek zanesljivo določile na diskontirani podlagi, bi bilo treba pripraviti podrobno časovno razporeditev odprave za vse začasne razlike. V številnih primerih je priprava takšne razporeditve neizvedljiva ali zelo zapletena. Zato ni primerno zahtevati diskontiranja odloženih terjatev in obveznosti za davek. Če bi se diskontiranje dovolilo, ne pa zahtevalo, odložene terjatve in obveznosti za davek ne bi bile primerljive med podjetji. Zato ta standard niti ne zahteva niti ne dovoljuje diskontiranja odloženih terjatev in obveznosti za davek.

55

Začasne razlike se ugotovijo glede na knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. To velja tudi, če je sama knjigovodska vrednost določena na diskontirani podlagi, na primer pri obveznostih za upokojitvene zaslužke (glej MRS 19 Zaslužki zaposlenih).

56

Knjigovodska vrednost odložene terjatve za davek se pregleda na koncu vsakega obdobja poročanja. Podjetje zmanjša knjigovodsko vrednost odložene terjatve za davek v obsegu, v katerem ni verjetno, da bo na voljo dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče uveljaviti del ali celoto takšne odložene terjatve za davek. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi v obsegu, v katerem postane verjetno, da bo na voljo dovolj obdavčljivega dobička.

PRIPOZNAVANJE OBRAČUNANEGA IN ODLOŽENEGA DAVKA

57

Računovodenje učinkov transakcije ali drugega dogodka na obračunani davek ali odloženi davek je skladno z računovodenjem same transakcije ali drugega dogodka. To načelo je uveljavljeno v 58.–68.C členu.

57A

Podjetje pripozna učinke dividend, kot so opredeljene v MSRP 9, na davek od dohodka, kadar pripozna obveznost za izplačilo dividende. Učinki dividend na davek od dohodka so bolj neposredno povezani s preteklimi transakcijami ali dogodki, ki so ustvarili dobičke, ki jih je mogoče razdeliti, kot z izplačili lastnikom. Zato pripozna podjetje učinke dividend na davek od dohodka v poslovnem izidu, drugem vseobsegajočem donosu ali lastniškem kapitalu v skladu s tem, kje je podjetje prvotno pripoznalo te pretekle transakcije ali dogodke.

Postavke, pripoznane v poslovnem izidu

58

Obračunani in odloženi davek se pripoznata kot prihodek ali kot odhodek ter se vključita v poslovni izid za obdobje, razen v obsegu, v katerem davek izvira iz:

(a)

transakcije ali dogodka, ki se v istem ali drugem obdobju pripozna zunaj poslovnega izida, in sicer bodisi v drugem vseobsegajočem donosu bodisi neposredno v lastniškem kapitalu (glej 61.A–65. člen); ali

(b)

poslovne združitve (razen iz pridobitve odvisnega podjetja s strani naložbenega podjetja, kot je opredeljeno v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, ki se mora meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (glej 66.–68. člen)).

59

Večina odloženih obveznosti za davek in odloženih terjatev za davek nastane, ko se prihodki ali odhodki vključijo v računovodski dobiček enega obdobja, a v obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) drugega obdobja. Tako nastali odloženi davek se pripozna v poslovnem izidu. Primeri so:

(a)

obresti, licenčnine ali dividende se poravnajo pozneje kot se prihodki iz tega naslova vključijo v računovodski dobiček v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ali MSRP 9 Finančni instrumenti, kot je ustrezno, vendar se vključijo v obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) na podlagi plačil; in

(b)

stroški neopredmetenih sredstev so se usredstvili v skladu z MRS 38 ter se amortizirajo v poslovnem izidu, a so se za davčne namene odšteli, ko so nastali.

60

Knjigovodska vrednost odloženih terjatev in obveznosti za davek se lahko spremeni, tudi če ni nobene spremembe zneska povezanih začasnih razlik. To je lahko na primer posledica:

(a)

spremembe davčnih stopenj ali davčnih predpisov;

(b)

ponovne ocene zmožnosti povrnitve odloženih terjatev za davek ali

(c)

spremembe pričakovanega načina povrnitve sredstva.

Iz tega izhajajoči odloženi davek se pripozna v poslovnem izidu, razen v obsegu, v katerem se nanaša na postavke, prej pripoznane zunaj poslovnega izida (glej 63. člen).

Postavke, pripoznane zunaj poslovnega izida

61

[črtano]

61A

Obračunani in odloženi davek se pripozna zunaj poslovnega izida, če se davek nanaša na postavke, pripoznane v istem ali drugem obdobju zunaj poslovnega izida. Zato se obračunani in odloženi davek, ki se nanaša na postavke, ki so v istem ali drugem obdobju pripoznane:

(a)

v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu (glej 62. člen);

(b)

neposredno v lastniškem kapitalu, pripozna neposredno v lastniškem kapitalu (glej 62.A člen).

62

Mednarodni standardi računovodskega poročanja zahtevajo ali dovoljujejo, da se nekatere postavke pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Take postavke so na primer:

(a)

sprememba knjigovodske vrednosti, ki izhaja iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev (glej MRS 16), in

(b)

[črtano]

(c)

tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetja v tujini (glej MRS 21).

(d)

[črtano]

62A

Mednarodni standardi računovodskega poročanja zahtevajo ali dovoljujejo, da se nekatere postavke knjižijo neposredno v dobro ali v breme lastniškega kapitala. Take postavke so na primer:

(a)

prilagoditev začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida, ki izhaja bodisi iz spremembe računovodske usmeritve, ki se uporablja za nazaj, bodisi iz popravka napake (glej MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake), in

(b)

zneski, ki izhajajo iz začetnega pripoznanja sestavine lastniškega kapitala sestavljenega finančnega instrumenta (glej 23. člen).

63

V izjemnih okoliščinah je včasih težko določiti znesek obračunanega in odloženega davka, ki se nanaša na postavke, pripoznane zunaj poslovnega izida (v drugem vseobsegajočem donosu ali neposredno v lastniškem kapitalu). To velja na primer, kadar:

(a)

so stopnje davka od dohodka progresivne in ni mogoče določiti stopnje, po kateri bo posamezna sestavina obdavčljivega dobička (davčne izgube) obdavčena;

(b)

sprememba davčne stopnje ali drugih davčnih predpisov vpliva na odloženo terjatev ali obveznost za davek, ki se nanaša (v celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej pripoznana zunaj poslovnega izida, ali

(c)

podjetje določi, da bi bilo treba pripoznati odloženo terjatev za davek ali da se je ne bi smelo več pripoznavati v celoti, in se odložena terjatev za davek nanaša (v celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej pripoznana zunaj poslovnega izida.

V takšnih primerih obračunani in odloženi davek, ki se nanašata na postavke, pripoznane zunaj poslovnega izida, temeljita na smiselni sorazmerni razporeditvi obračunanega in odloženega davka podjetja v zadevni davčni jurisdikciji ali na drugi metodi, ki v danih okoliščinah omogoča ustreznejšo razporeditev.

64

MRS 16 ne pojasnjuje, ali naj podjetje vsako leto iz presežka iz prevrednotenja v preneseni čisti poslovni izid prenese znesek, ki je enak razliki med amortizacijo prevrednotenega sredstva in amortizacijo na podlagi nabavne vrednosti sredstva. Če podjetje izvede takšen prenos, je preneseni znesek znižan za odloženi davek, povezan z njim. Podobni premisleki veljajo pri prenosih ob odtujitvi posameznega opredmetenega osnovnega sredstva.

65

Če se kako sredstvo prevrednoti za davčne namene in če je takšno prevrednotenje povezano z računovodskim prevrednotenjem v kakem prejšnjem obdobju ali s pričakovanim v prihodnjem obdobju, se davčni učinki tako prevrednotenja sredstva kot prilagoditve davčne vrednosti pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu v obdobjih, v katerih nastanejo. Toda če prevrednotenje za davčne namene ni povezano z računovodskim prevrednotenjem v prejšnjem obdobju ali s pričakovanim v prihodnjem obdobju, se davčni učinki prilagoditve davčne vrednosti pripoznajo v poslovnem izidu.

65A

Kadar plača podjetje dividende svojim delničarjem, se lahko zahteva, da plača del dividend davčnim organom v imenu delničarjev. V mnogih pravnih ureditvah se tak znesek obravnava kot pri viru odtegnjeni davek. Tak znesek, plačan ali plačljiv davčnim organom, se knjiži v breme lastniškega kapitala kot del dividend.

Odloženi davek, nastal pri poslovni združitvi

66

Kot je pojasnjeno v 19. in 26.(c) členu, lahko pri poslovni združitvi nastanejo začasne razlike. V skladu z MSRP 3 podjetje pripozna vse pri tem nastale odložene terjatve za davek (v obsegu, v katerem ustrezajo merilom za pripoznanje iz 24. člena) ali odložene obveznosti za davek kot razpoznavna sredstva in obveznosti na datum prevzema. Posledično te odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek vplivajo na znesek dobrega imena ali znesek dobička pri izpogajanem nakupu, ki ga pripozna podjetje. Vendar v skladu s 15.(a) členom podjetje ne pripozna odloženih obveznosti za davek, ki izhajajo iz začetnega pripoznanja dobrega imena.

67

Zaradi poslovne združitve se lahko spremeni verjetnost realizacije prevzemnikove odložene terjatve za davek, ki je obstajala pred prevzemom. Prevzemniku se lahko zdi verjetno, da bo povrnil svojo odloženo terjatev za davek, ki ni bila pripoznana pred poslovno združitvijo. Na primer, prevzemnik lahko uveljavi korist iz naslova svoje neizrabljene davčne izgube pri prihodnjem obdavčljivem dobičku prevzetega podjetja. Zaradi poslovne združitve pa lahko tudi ni več verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočal povrnitev odložene terjatve za davek. V takšnih primerih prevzemnik pripozna spremembo odložene terjatve za davek v obdobju poslovne združitve, vendar je ne vključi v računovodenje poslovne združitve. Zato je prevzemnik ne upošteva pri merjenju dobrega imena ali dobička pri izpogajanem nakupu, ki ga pripozna v poslovni združitvi.

68

Potencialna korist izgub iz naslova davka od dohodka prevzetega podjetja, prenesenih v naslednja obdobja, ali drugih odloženih terjatev za davek morda ne izpolnjuje meril za ločeno pripoznanje pri začetnem računovodenju poslovne združitve, vendar se lahko realizira pozneje.

Podjetje pripozna pridobljene koristi iz naslova odloženega davka, ki jih realizira po poslovni združitvi, na naslednji način:

(a)

pridobljene koristi iz naslova odloženega davka, pripoznane v obdobju merjenja, ki so posledica novih informacij o dejstvih in okoliščinah, ki so obstajale na datum prevzema, se uporabijo za zmanjšanje knjigovodske vrednosti dobrega imena, povezanega s tem prevzemom. Če je knjigovodska vrednost tega dobrega imena nič, se preostale koristi iz naslova odloženega davka pripoznajo v poslovnem izidu;

(b)

vse druge realizirane pridobljene koristi iz naslova odloženega davka se pripozna v poslovnem izidu (ali, če tako zahteva ta standard, zunaj poslovnega izida).

Obračunani in odloženi davek, ki izhaja iz plačilnih transakcij na podlagi delnic

68A

V nekaterih davčnih jurisdikcijah se podjetju prizna davčna olajšava (tj. znesek, ki se odšteje pri določanju obdavčljivega dobička), ki se nanaša na plačilo v delnicah, delniških opcijah ali drugih kapitalskih instrumentih podjetja. Znesek te davčne olajšave se lahko razlikuje od povezanih kumulativnih odhodkov za plače in lahko nastane v poznejšem obračunskem obdobju. Na primer, v nekaterih pravnih ureditvah lahko podjetje pripozna odhodek za porabljene storitve zaposlenega, prejete kot nadomestilo za podeljene delniške opcije v skladu z MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, pri čemer se mu davčna olajšava ne prizna, dokler se delniške opcije ne izvršijo, merjenje davčne olajšave pa temelji na ceni delnice podjetja na datum izvršitve.

68B

Kot v primeru stroškov raziskovanja, obravnavanih v 9. in 26.(b) členu tega standarda, je razlika med davčno vrednostjo storitev zaposlenih, prejetih do danega datuma (ki je znesek, ki ga davčni organ dovoli kot odbitek v prihodnjih obdobjih), in knjigovodsko vrednostjo nič odbitna začasna razlika, zaradi katere nastane odložena terjatev za davek. Če znesek, ki ga bo davčni organ dovolil kot odbitek v prihodnjih obdobjih, ni znan na koncu obdobja, se oceni na podlagi informacij, ki so na voljo na koncu obdobja. Na primer, če je znesek, ki ga davčni organ dovoli kot odbitek v prihodnjih obdobjih, odvisen od cene delnice podjetja na določen datum v prihodnosti, mora merjenje odbitne začasne razlike temeljiti na ceni delnice podjetja na koncu obdobja.

68C

Kot je navedeno v 68.A členu, se lahko znesek davčne olajšave (ali ocenjene prihodnje davčne olajšave, izmerjene v skladu z 68.B členom) razlikuje od povezanih kumulativnih odhodkov za plače. 58. člen standarda zahteva, da se obračunani in odloženi davek pripoznata kot prihodek ali odhodek in vključita v izkaz poslovnega izida za obdobje, razen v obsegu, v katerem davek izvira iz (a) transakcije ali dogodka, ki je pripoznan zunaj poslovnega izida v istem ali drugem obdobju, ali (b) poslovne združitve (razen iz pridobitve odvisnega podjetja s strani naložbenega podjetja, ki se mora meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida). Če znesek davčne olajšave (ali ocenjene prihodnje davčne olajšave) presega znesek povezanih kumulativnih odhodkov za plače, to kaže, da se davčna olajšava ne nanaša samo na odhodke za plače, temveč tudi na postavko lastniškega kapitala. V tem primeru je treba presežek povezanega obračunanega ali odloženega davka pripoznati neposredno v lastniškem kapitalu.

PREDSTAVLJANJE

Terjatve za davek in obveznosti za davek

69

[črtano]

70

[črtano]

Pobot

71

Podjetje pobota terjatve za obračunani davek in obveznosti za obračunani davek, če, in samo če:

(a)

ima pravno izvršljivo pravico pobotati pripoznane zneske in

(b)

namerava bodisi poravnati na podlagi čistega zneska bodisi unovčiti sredstvo in hkrati poravnati obveznost.

72

Čeprav se terjatve in obveznosti za obračunani davek pripoznajo in merijo ločeno, se pobotajo v izkazu finančnega položaja ob upoštevanju meril, podobnih tistim za finančne instrumente iz MRS 32. Podjetje ima praviloma pravno izvršljivo pravico pobotati terjatev za obračunani davek z obveznostjo za obračunani davek, če se nanašata na davek od dohodka, ki ga odmeri isti davčni organ, in davčni organ dovoli podjetju, da plača ali prejme en sam čisti znesek.

73

V konsolidiranih računovodskih izkazih se terjatev za obračunani davek enega podjetja v skupini pobota z obveznostjo za obračunani davek drugega podjetja v skupini, če, in samo če, imata zadevni podjetji pravno izvršljivo pravico plačati ali prejeti en sam čisti znesek ter če nameravata plačati ali prejeti takšen čisti znesek ali hkrati povrniti terjatev in poravnati obveznost.

74

Podjetje pobota odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če, in samo če:

(a)

ima pravno izvršljivo pravico pobotati terjatve za obračunani davek in obveznosti za obračunani davek ter

(b)

se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek od dohodka, ki ga odmeri isti davčni organ v zvezi z:

(i)

isto obdavčljivo enoto ali

(ii)

različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati obveznosti in terjatve za obračunani davek na podlagi čistega zneska bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti v vsakem prihodnjem obdobju, v katerem je pričakovati, da bodo poravnani ali povrnjeni znatni zneski odloženih obveznosti ali terjatev za davek.

75

Da bi se izognili potrebi po pripravljanju podrobne časovne razporeditve odprave za vsako začasno razliko, ta standard zahteva, naj podjetje pobota odloženo terjatev za davek in odloženo obveznost za davek iste obdavčljive enote, če, in samo če, se nanašata na davek od dohodka, ki ga odmeri isti davčni organ, in ima podjetje pravno izvršljivo pravico pobotati terjatve za obračunani davek in obveznosti za obračunani davek.

76

V redkih primerih lahko ima podjetje pravno izvršljivo pravico pobotati in namen poravnati na podlagi čistega zneska le v nekaterih obdobjih, v drugih pa ne. V takšnih redkih primerih se lahko zahteva priprava podrobne časovne razporeditve, da bi zanesljivo ugotovili, ali bo odložena obveznost za davek ene obdavčljive enote povzročila povečanje plačil davka v istem obdobju, v katerem bo odložena terjatev za davek druge obdavčljive enote povzročila zmanjšanje plačil davka te druge obdavčljive enote.

Odhodek za davek

Odhodek za davek (prihodek od davka), ki se nanaša na poslovni izid iz rednih dejavnosti

77

Odhodek za davek (prihodek od davka), ki se nanaša na poslovni izid iz rednih dejavnosti, se predstavi kot del poslovnega izida v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

77A

[črtano]

Tečajne razlike pri odloženih obveznostih ali terjatvah za davek v tujini

78

MRS 21 zahteva, da se nekatere tečajne razlike pripoznajo kot prihodki ali odhodki, vendar ne določa, kje je treba takšne spremembe predstaviti v izkazu vseobsegajočega donosa. V skladu s tem se lahko, kadar se tečajne razlike pri odloženih obveznostih ali terjatvah za davek v tujini pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa, take razlike razvrstijo kot odloženi odhodek za davek (prihodek od davka), če se takšna predstavitev šteje za najbolj koristno za uporabnike računovodskih izkazov.

RAZKRITJA

79

Glavne sestavine odhodka za davek (prihodka od davka) se razkrijejo ločeno.

80

Sestavine odhodka za davek (prihodka od davka) so lahko:

(a)

odhodek za obračunani davek (prihodek od obračunanega davka);

(b)

vse prilagoditve, pripoznane v obdobju, za obračunani davek prejšnjih obdobij;

(c)

znesek odloženega odhodka za davek (prihodka od davka), ki se nanaša na oblikovanje in odpravo začasnih razlik;

(d)

znesek odloženega odhodka za davek (prihodka od davka), ki se nanaša na spremembe davčnih stopenj ali naložitev novega davka;

(e)

znesek koristi, ki izvira iz prej nepripoznane davčne izgube, davčnega dobropisa ali začasne razlike iz prejšnjega obdobja, ki se uporabi za zmanjšanje odhodka za obračunani davek;

(f)

znesek koristi iz prej nepripoznane davčne izgube, davčnega dobropisa ali začasne razlike iz prejšnjega obdobja, ki se uporabi za zmanjšanje odloženega odhodka za davek;

(g)

odloženi odhodek za davek, ki izvira iz prevrednotenja odložene terjatve za davek navzdol ali razveljavitve njenega prejšnjega prevrednotenja navzdol v skladu s 56. členom; in

(h)

znesek odhodka za davek (prihodka od davka), ki se nanaša na tiste spremembe računovodskih usmeritev in napake, ki so vključene v poslovni izid v skladu z MRS 8, ker računovodenje za nazaj zanje ni mogoče.

81

Posebej se razkrije tudi:

(a)

skupni znesek obračunanega in odloženega davka, ki se nanaša na postavke, ki se pripoznajo neposredno v breme ali v dobro lastniškega kapitala (glej 62.A člen);

(ab)

znesek davka od dohodka, ki se nanaša na vsako sestavino drugega vseobsegajočega donosa (glej 62. člen in MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007));

(b)

[črtano];

(c)

obrazložitev razmerja med odhodkom za davek (prihodkom od davka) in računovodskim dobičkom v eni ali obeh od naslednjih oblik:

(i)

številčna uskladitev odhodka za davek (prihodka od davka) in zmnožka računovodskega dobička z veljavno davčno stopnjo, pri čemer se razkrije tudi podlaga, na kateri se izračuna veljavna davčna stopnja, ali

(ii)

številčna uskladitev povprečne dejanske davčne stopnje in veljavne davčne stopnje, pri čemer se razkrije tudi podlaga, na kateri se izračuna veljavna davčna stopnja;

(d)

obrazložitev sprememb veljavne davčne stopnje v primerjavi s prejšnjim obračunskim obdobjem;

(e)

znesek (in datum poteka, če obstaja) odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov, za katere v izkazu finančnega položaja ni pripoznana nobena odložena terjatev za davek;

(f)

skupni znesek začasnih razlik, povezanih z naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleži v skupnih aranžmajih, v zvezi s katerimi niso pripoznane odložene obveznosti za davek (glej 39. člen);

(g)

v zvezi z vsako vrsto začasnih razlik in vsako vrsto neizrabljenih davčnih izgub ter neizrabljenih davčnih dobropisov:

(i)

znesek odloženih terjatev in obveznosti za davek, pripoznan v izkazu finančnega položaja za vsako predstavljeno obdobje,

(ii)

znesek odloženega prihodka od davka ali odhodka za davek, pripoznan v poslovnem izidu, če to ni razvidno iz sprememb zneskov, pripoznanih v izkazu finančnega položaja;

(h)

v zvezi z ustavljenim poslovanjem odhodek za davek, ki se nanaša na:

(i)

dobiček ali izgubo zaradi ustavitve poslovanja in

(ii)

poslovni izid iz rednih dejavnosti ustavljenega poslovanja za obdobje skupaj z ustreznimi zneski za vsako prejšnje predstavljeno obdobje,

(i)

znesek učinkov, ki jih imajo na davek od dohodka dividende delničarjem podjetja, ki so bile predlagane ali priznane, preden so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, vendar v računovodskih izkazih niso pripoznane kot obveznost;

(j)

če poslovna združitev, v kateri je podjetje prevzemnik, povzroči spremembo zneska, pripoznanega za njegovo odloženo terjatev za davek pred prevzemom (glej 67. člen), znesek te spremembe, in

(k)

če koristi iz naslova odloženega davka, pridobljene v poslovni združitvi, niso pripoznane na datum prevzema ampak po datumu prevzema (glej 68. člen), opis dogodka ali spremembe okoliščin, ki je povzročila pripoznanje koristi iz naslova odloženega davka.

82

Podjetje razkrije znesek odložene terjatve za davek in naravo dokazov, ki podpirajo njeno pripoznanje, kadar je:

(a)

uporaba odložene terjatve za davek odvisna od prihodnjih obdavčljivih dobičkov, ki presegajo dobičke, nastale pri odpravi obstoječih obdavčljivih začasnih razlik, in

(b)

podjetje utrpelo izgubo bodisi v tekočem bodisi v predhodnem obdobju v davčni jurisdikciji, na katero se nanaša odložena terjatev za davek.

82A

V okoliščinah, opisanih v 52.A členu, podjetje razkrije naravo možnih učinkov na davek od dohodka, do katerih bi prišlo ob plačilu dividend njegovim delničarjem. Poleg tega podjetje razkrije obseg možnih učinkov na davek od dohodka, ki jih je izvedljivo določiti, in ali obstajajo kaki možni učinki na davek od dohodka, ki jih ni izvedljivo določiti.

83

[črtano]

84

Razkritja, ki jih zahteva 81.(c) člen, omogočajo uporabnikom računovodskih izkazov, da razumejo, ali je razmerje med odhodkom za davek (prihodkom od davka) in računovodskim dobičkom nenavadno, in da razumejo pomembne dejavnike, ki utegnejo vplivati na to razmerje v prihodnosti. Na razmerje med odhodkom za davek (prihodkom od davka) in računovodskim dobičkom lahko vplivajo dejavniki, kot so prihodki, ki so izvzeti iz obdavčitve, odhodki, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube), učinek davčnih izgub in učinek davčnih stopenj v tujini.

85

Pri pojasnjevanju razmerja med odhodkom za davek (prihodkom od davka) in računovodskim dobičkom uporablja podjetje veljavno davčno stopnjo, ki zagotavlja uporabnikom računovodskih izkazov najpomembnejše informacije. Pogosto je najpomembnejša stopnja domača davčna stopnja v državi, v kateri je domicil podjetja, ki združuje davčno stopnjo, uporabljeno za državne davke, in stopnje, uporabljene za lokalne davke, izračunane iz precej podobne ravni obdavčljivega dobička (davčne izgube). Za podjetje, ki deluje v okviru več pravnih ureditev, pa utegne biti bolj smiselno združiti ločene uskladitve, pripravljene z uporabo domače stopnje vsake posamezne pravne ureditve. Naslednji primer pojasnjuje, kako izbira veljavne davčne stopnje vpliva na predstavitev številčne uskladitve.

Primer, ki pojasnjuje 85. člen

Leta 19X2 ima podjetje računovodski dobiček v okviru svoje pravne ureditve (v državi A) 1 500 (19X1: 2 000 ) in v državi B 1 500 (19X1: 500). Davčna stopnja v državi A je 30 % in v državi B 20 %. V državi A se pri obračunu davka odhodki v višini 100 (19X1: 200) ne morejo odšteti za davčne namene.

Sledi primer uskladitve na domačo davčno stopnjo.

 

19X1

19X2

Računovodski dobiček

2500

3000

Davek po domači stopnji 30 %

750

900

Davčni učinek odhodkov, ki se ne morejo odšteti za davčne namene

60

30

Učinek nižjih davčnih stopenj v državi B

(50)

(150)

Odhodek za davek

760

780

Sledi primer uskladitve, pripravljene z združitvijo posameznih uskladitev za vsako pravno ureditev. Po tej metodi se učinek razlik med domačo davčno stopnjo poročajočega podjetja in domačo davčno stopnjo v drugih pravnih ureditvah ne pojavlja kot posebna postavka pri usklajevanju. Podjetje bo morda moralo pojasniti učinek pomembnih sprememb bodisi pri davčnih stopnjah bodisi pri skupku dobičkov, zasluženih v različnih pravnih ureditvah, da bi pojasnilo spremembe veljavne davčne stopnje, kot zahteva 81.(d) člen.

Računovodski dobiček

2500

3000

Davek po domačih stopnjah, veljavnih za dobičke v zadevni državi

700

750

Davčni učinek odhodkov, ki se ne morejo odšteti za davčne namene

60

30

Odhodek za davek

760

780

86

Povprečna dejanska davčna stopnja je znesek odhodka za davek (prihodka od davka), deljen z računovodskim dobičkom.

87

Izračun zneska nepripoznanih odloženih obveznosti za davek, ki izhajajo iz naložb v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deležev v skupnih aranžmajih (glej 39. člen), pogosto ni izvedljiv. Zato ta standard zahteva, da podjetje razkrije združeni znesek zadevnih začasnih razlik, vendar ne zahteva razkritja odloženih obveznosti za davek. Kljub temu se podjetjem, kjer je to izvedljivo, priporoča razkrivanje zneskov nepripoznanih odloženih obveznosti za davek, ker so lahko takšne informacije koristne za uporabnike računovodskih izkazov.

87A

82.A člen zahteva, da podjetje razkrije naravo možnih učinkov na davek od dohodka, ki bi izhajali iz plačila dividend njegovim delničarjem. Podjetje razkrije pomembne značilnosti ureditev davka od dohodka in dejavnikov, ki bodo vplivali na obseg možnih učinkov dividend na davek od dohodka.

87B

Včasih ni izvedljivo izračunati celotnega zneska možnih učinkov na davek od dohodka, ki bi izhajali iz plačila dividend delničarjem. Tako je na primer, če ima podjetje veliko odvisnih podjetij v tujini. Vendar se celo v takšnih okoliščinah zlahka ugotovijo nekateri deli celotnega zneska. Na primer, v konsolidirani skupini so morda obvladujoče podjetje in nekatera njegova odvisna podjetja plačala davek iz nerazdeljenega dobička po višji stopnji in vedo, kolikšen znesek bi jim bil vrnjen ob plačilu prihodnjih dividend delničarjem iz konsolidiranega prenesenega čistega poslovnega izida. V takšnem primeru se vračljivi znesek razkrije. Če je ustrezno, podjetje tudi razkrije, da obstajajo dodatni možni učinki na davek od dohodka, ki ji ni izvedljivo ugotoviti. V morebitnih ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja se razkritje možnih učinkov na davek od dohodka nanaša na preneseni čisti poslovni izid obvladujočega podjetja.

87C

Od podjetja, od katerega se zahtevajo razkritja iz 82.A člena, se lahko zahtevajo tudi razkritja v zvezi z začasnimi razlikami, povezanimi z naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ali deleži v skupnih aranžmajih. V takšnih primerih podjetje to upošteva pri določanju informacij, ki se bodo razkrile v skladu z 82.A členom. Na primer, od podjetja se lahko zahteva, da razkrije združeni znesek začasnih razlik, povezanih z naložbami v odvisna podjetja, v zvezi s katerimi se niso pripoznale nobene odložene obveznosti za davek (glej 81.(f) člen). Če je izračun zneskov nepripoznanih odloženih obveznosti za davek neizvedljiv (glej 87. člen), lahko obstajajo zneski možnih učinkov dividend na davek od dohodka, ki se nanašajo na ta odvisna podjetja in jih ni izvedljivo določiti.

88

Podjetje razkrije vse z davki povezane pogojne obveznosti in pogojna sredstva v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. Pogojne obveznosti in pogojna sredstva lahko nastanejo na primer pri nerešenih sporih z davčnimi organi. Podobno, kadar so spremembe davčnih stopenj ali davčnih zakonov sprejete ali napovedane po obdobju poročanja, podjetje razkrije vsak pomemben učinek takšnih sprememb na svoje terjatve in obveznosti za obračunani davek ter odložene terjatve in obveznosti za davek (glej MRS 10 Dogodki po obdobju poročanja).

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

89

Ta standard se uporablja za računovodske izkaze za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 1998 ali pozneje, razen kot je določeno v 91. členu. Če podjetje uporabi ta standard za računovodske izkaze za obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 1998, razkrije, da ga je uporabilo namesto MRS 12 Računovodenje davka od dohodka, sprejetega leta 1979.

90

Ta standard nadomešča MRS 12 Računovodenje davka od dohodka, sprejet leta 1979.

91

52.A, 52.B, 65.A, 81.(i), 82.A, 87.A, 87.B in 87.C člen ter črtanje 3. in 50. člena začnejo veljati za letne računovodske izkaze (6) za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2001 ali pozneje. Sprejetje pred tem datumom je priporočljivo. Če zgodnejše sprejetje vpliva na računovodske izkaze, podjetje to razkrije.

92

Z MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) se je spremenila terminologija, ki se uporablja v vseh MSRP. Poleg tega so se spremenili 23., 52., 58., 60., 62., 63., 65., 68.C, 77. in 81. člen, črtal 61. člen ter dodali 61.A, 62.A in 77.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

93

68. člen se uporablja za naprej od datuma začetka veljavnosti MSRP 3 (kot je bil popravljen leta 2008) za pripoznanje odloženih terjatev za davek, pridobljenih v poslovnih združitvah.

94

Zato podjetja ne prilagodijo računovodenja predhodnih poslovnih združitev, če davčne koristi niso izpolnjevale meril za ločeno pripoznanje na datum pridobitve in so pripoznane po datumu pridobitve, razen če so koristi pripoznane v obdobju merjenja in so posledica novih informacij o dejstvih in okoliščinah, ki so obstajale na datum pridobitve. Druge pripoznane davčne koristi se pripozna v poslovnem izidu (ali, če tako zahteva ta standard, zunaj poslovnega izida).

95

Z MSRP 3 (kot je bil popravljen leta 2008) sta se spremenila 21. in 67. člen ter dodala 32.A in 81.(j) in (k) člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen leta 2008) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

96

[črtano]

97

[črtano]

98

Z dokumentom Odloženi davek: povrnitev temeljnih sredstev, izdanim decembra 2010, je bil 52. člen preštevilčen v 51.A člen, spremenili so se 10. člen in primeri za 51.A členom ter dodali 51.B in 51.C člen ter primer, ki jima sledi, in 51.D, 51.E in 99. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2012 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

98A

Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, izdanim maja 2011, so se spremenili 2., 15., 18.(e), 24., 38., 39., 43.–45., 81.(f), 87. in 87.C člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 11.

98B

Z dokumentom Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), izdanim junija 2011, se je spremenil 77. člen in črtal 77.A člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

98C

Z dokumentom Naložbena podjetja (spremembe MSRP 10, MSRP 12 in MRS 27), izdanim oktobra 2012, sta se spremenila 58. in 68.C člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje. Uporaba sprememb iz dokumenta Naložbena podjetja pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi pred tem datumom, vse spremembe, vključene v dokument Naložbena podjetja, uporablja hkrati.

98D

[črtano]

98E

Z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, izdanim maja 2014, se je spremenil 59. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 15.

98F

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, se je spremenil 20. člen ter črtali 96., 97. in 98.D člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

98G

Z MSRP 16, izdanim januarja 2016, se je spremenil 20. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 16.

98H

Z dokumentom Pripoznavanje odloženih terjatev za davek za nerealizirane izgube (spremembe MRS 12), izdanim januarja 2016, se je spremenil 29. člen in dodali so se 27.A in 29.A člen ter primer za 26. členom. Podjetje začne navedene spremembe uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije. Podjetje te spremembe uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake. Vendar se lahko ob začetku uporabe spremembe sprememba v začetnem lastniškem kapitalu najzgodnejšega primerjalnega obdobja pripozna v začetnem prenesenem čistem poslovnem izidu (ali v drugi sestavini lastniškega kapitala, kot je ustrezno), ne da bi se sprememba razporedila med začetni preneseni čisti poslovni izid in druge sestavine lastniškega kapitala. Če podjetje uporabi to olajšavo, ta podatek razkrije.

98I

S Ciklom letnih izboljšav MSRP 2015–2017, izdanim decembra 2017, se je dodal 57.A člen in črtal 52.B člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi prej, to dejstvo razkrije. Ko podjetje prvič uporabi te spremembe, jih uporabi za učinke dividend na davek od dohodka, pripoznane na datum začetka najzgodnejšega primerjalnega obdobja ali pozneje.

98J

Z dokumentom Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz ene transakcije, izdanim maja 2021, so se spremenili 15., 22. in 24. člen ter dodal 22.A člen. Podjetje uporablja te spremembe v skladu z 98.K–98.L členom za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

98K

Podjetje uporablja dokument Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz ene transakcije, za transakcije, do katerih pride na začetku prvega predstavljenega primerjalnega obdobja ali po njem.

98L

Podjetje, ki uporablja dokument Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz ene transakcije, na začetku prvega predstavljenega primerjalnega obdobja tudi:

(a)

pripozna odloženo terjatev za davek v obsegu, v katerem je verjetno, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitno začasno razliko, in odloženo obveznost za davek za vse odbitne in obdavčljive začasne razlike, povezane s:

(i)

sredstvi, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznostmi iz najema in

(ii)

obveznostmi za razgradnjo, obnovo in podobno ter ustreznimi zneski, pripoznanimi kot del nabavne vrednosti povezanega sredstva, ter

(b)

pripozna kumulativni učinek začetne uporabe sprememb kot prilagoditev začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida (ali druge sestavine lastniškega kapitala, kot je ustrezno) na ta datum.

RAZVELJAVITEV SOP-21

99

Spremembe, uvedene z dokumentom Odloženi davek: povrnitev temeljnih sredstev, izdanim decembra 2010, nadomeščajo pojasnilo SOP 21 Davek od dohodka – povrnitev prevrednotenih neamortizirljivih sredstev.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 16

Opredmetena osnovna sredstva

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavo opredmetenih osnovnih sredstev, tako da lahko uporabniki računovodskih izkazov pridobijo informacije, ki se nanašajo na naložbe podjetja v opredmetena osnovna sredstva in spremembe teh naložb. Glavna vprašanja pri računovodenju opredmetenih osnovnih sredstev so pripoznavanje sredstev, določanje njihove knjigovodske vrednosti in ugotavljanje zneskov amortizacije ter izgub zaradi oslabitve, ki jih je treba pripoznati v zvezi z njimi.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja pri računovodenju opredmetenih osnovnih sredstev, razen če kak drug standard zahteva ali dovoljuje drugačno računovodsko obravnavo.

3

Ta standard se ne uporablja za:

(a)

opredmetena osnovna sredstva, razvrščena kot sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje;

(b)

biološka sredstva, ki so povezana s kmetijsko dejavnostjo, razen plodonosnih trajnic (glej MRS 41 Kmetijstvo). Ta standard se uporablja za plodonosne trajnice, vendar se ne uporablja za pridelek plodonosnih trajnic;

(c)

pripoznavanje in merjenje sredstev za raziskovanje in vrednotenje (glej MSRP 6 Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev);

(d)

rudarske pravice in zaloge rudnin, kot so nafta, zemeljski plin ali podobni neobnovljivi viri.

Ta standard pa se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, ki se uporabljajo za razvijanje ali vzdrževanje sredstev iz točk (b) do (d).

4

[črtano]

5

Podjetje, ki za naložbene nepremičnine uporablja model nabavne vrednosti v skladu z MRS 40 Naložbene nepremičnine, uporablja model nabavne vrednosti iz tega standarda za naložbene nepremičnine, ki so v njegovi lasti.

OPREDELITVE POJMOV

6

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:

(a)

se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi;

(b)

bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju in

(c)

pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.

(Plodonosne trajnice so podrobneje opredeljene v 5.A in 5.B členu MRS 41).

Knjigovodska vrednost je znesek, po katerem se sredstvo pripozna po odštetju nabrane amortizacije in nabranih izgub zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost je znesek plačanega denarja ali denarnih ustreznikov ali poštena vrednost drugega nadomestila, plačanega za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje oziroma izdelave ali, kjer je primerno, znesek, pripisan temu sredstvu ob začetnem pripoznanju v skladu s posebnimi zahtevami drugih MSRP, na primer MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.

Amortizirljivi znesek je nabavna vrednost sredstva ali drug znesek, ki jo nadomešča, zmanjšan za preostalo vrednost.

Amortiziranje je sistematično razporejanje amortizirljivega zneska posameznega sredstva po njegovi dobi koristnosti.

Vrednost, značilna za podjetje, je sedanja vrednost denarnih tokov, do katerih naj bi po pričakovanjih podjetja prišlo na podlagi nadaljnje uporabe sredstva in ob njegovi odtujitvi na koncu njegove dobe koristnosti ali ob poravnavi obveznosti.

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Opredmetena osnovna sredstva so opredmetena sredstva, ki:

(a)

so v posesti za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju izdelkov ali opravljanju storitev, za dajanje v najem drugim ali za administrativne namene in

(b)

se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obdobju.

Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost sredstev, zmanjšana za stroške odtujitve, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje trenutno prejelo pri odtujitvi sredstva, po zmanjšanju za ocenjene stroške odtujitve, če bi starost in stanje sredstva že kazala na konec njegove dobe koristnosti.

Doba koristnosti je:

(a)

obdobje, v katerem je pričakovati, da bo sredstvo na voljo podjetju za uporabo, ali

(b)

število proizvodnih ali podobnih enot, za katere se pričakuje, da jih bo podjetje pridobilo z uporabo sredstva.

PRIPOZNAVANJE

7

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se pripozna kot sredstvo, če, in samo če:

(a)

je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v podjetje, in

(b)

je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

8

Postavke, kot so nadomestni deli, nadomestna oprema in oprema za vzdrževanje, se pripoznajo v skladu s tem MSRP, kadar ustrezajo opredelitvi opredmetenih osnovnih sredstev. V nasprotnem primeru se takšne postavke razvrstijo kot zaloge.

9

Ta standard ne predpisuje merske enote za pripoznavanje posameznih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma, z drugimi besedami, ne določa natančno, kaj naj bi bila postavka opredmetenega osnovnega sredstva. Zato je pri uporabi meril za pripoznanje v specifičnih okoliščinah podjetja potrebna presoja. Včasih je ustrezno združiti posamezne nepomembne postavke, kot so kalupi, orodja in modeli, ter merila uporabiti za združeno vrednost.

10

Podjetje v skladu s tem načelom pripoznavanja ovrednoti vse nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v trenutku, v katerem nastanejo. Te nabavne vrednosti zajemajo začetne nabavne vrednosti oziroma stroške pridobitve ali gradnje oziroma izdelave opredmetenega osnovnega sredstva in nabavne vrednosti oziroma stroške, ki nastanejo zaradi poznejšega dodajanja k sredstvu, nadomestitve njegovih delov ali njegovega popravila. Nabavna vrednost postavke opredmetenih osnovnih sredstev lahko zajema nabavne vrednosti oziroma stroške, nastale v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo oziroma izdelavo postavke opredmetenih osnovnih sredstev, dodajanje k njej, nadomestitev njenih delov ali njena popravila, na primer amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.

Začetna nabavna vrednost

11

Opredmetena osnovna sredstva se lahko pridobijo za zagotavljanje varnosti ali varovanje okolja. Pridobitev takšnega opredmetenega osnovnega sredstva sicer ne poveča neposredno prihodnjih gospodarskih koristi nobenega obstoječega opredmetenega osnovnega sredstva, a je morda potrebna, da bi podjetje pridobivalo prihodnje gospodarske koristi iz svojih drugih sredstev. Takšna opredmetena osnovna sredstva izpolnjujejo pogoje za pripoznanje kot sredstva, saj omogočajo prihodnje gospodarske koristi iz z njimi povezanih sredstev, ki bodo pritekale v podjetje in bodo večje, kot če do takšne pridobitve sploh ne bi prišlo. Na primer, v kemični tovarni se lahko uvedejo novi postopki za ravnanje s kemikalijami, da bi podjetje izpolnjevalo okoljske zahteve pri proizvodnji in shranjevanju nevarnih kemikalij; s tem povezane izboljšave v tovarni se pripoznajo kot sredstvo, saj brez njih podjetje ne bi moglo proizvajati in prodajati kemikalij. Vendar pa je treba nastalo knjigovodsko vrednost takšnih in z njimi povezanih sredstev v skladu z MRS 36 Oslabitev sredstev preveriti za oslabitvijo.

Naknadni stroški in nabavna vrednost

12

V skladu z načelom pripoznavanja iz 7. člena podjetje v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva ne pripozna stroškov njegovega vsakodnevnega vzdrževanja. Ti stroški se pripoznajo v poslovnem izidu takoj, ko do njih pride. Stroški vsakodnevnega vzdrževanja so predvsem stroški dela in potrošni material, vključujejo pa lahko tudi stroške manjših delov. Namen teh stroškov se pogosto označi kot „popravila in vzdrževanje“ opredmetenega osnovnega sredstva.

13

Dele nekaterih opredmetenih osnovnih sredstev je morda treba nadomestiti v rednih presledkih. Na primer, v talilni peči je morda treba po določenem številu ur uporabe obnoviti oblogo, notranjo opremo zrakoplova, kot so sedeži in hodniki, pa je morda treba v dobi koristnosti zrakoplova večkrat nadomestiti. Opredmeteno osnovno sredstvo se lahko pridobi tudi za potrebe občasne nadomestitve obstoječega, kot je nadomestitev predelnih sten v zgradbi, ali za potrebe enkratne nadomestitve. Podjetje v skladu z načelom pripoznavanja iz 7. člena v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva ob njihovem nastanku pripozna nabavne vrednosti in stroške, povezane z nadomestitvijo nekega dela tega sredstva, če so pri tem izpolnjena merila za pripoznanje. Podjetje odpravi pripoznanje knjigovodske vrednosti delov, ki so nadomeščeni, v skladu z določbami o odpravi pripoznanja iz tega standarda (glej 67.–72. člen).

14

Pogoj za nadaljnjo uporabo opredmetenega osnovnega sredstva (na primer zrakoplova) je lahko izvajanje rednih večjih pregledov ne glede na to, ali se deli sredstva nadomestijo ali ne. Po vsakem večjem pregledu se nabavna vrednost pregleda pripozna v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva kot nadomestitev, če so pri tem izpolnjena merila za pripoznanje. Za vsako preostalo knjigovodsko vrednost nabavne vrednosti prejšnjega pregleda (razločljive od fizičnih delov) se odpravi pripoznanje. To se zgodi ne glede na to, ali je bila nabavna vrednost prejšnjega pregleda opredeljena v transakciji, v kateri je bilo sredstvo pridobljeno ali zgrajeno oziroma izdelano. Po potrebi je lahko ocenjena nabavna vrednost podobnega pregleda v prihodnosti pokazatelj, kakšna je bila nabavna vrednost obstoječih pregledov takrat, ko je bilo opredmeteno osnovno sredstvo pridobljeno ali zgrajeno oziroma izdelano.

MERJENJE OB PRIPOZNANJU

15

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se izmeri po nabavni vrednosti.

Elementi nabavne vrednosti

16

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema:

(a)

njegovo nakupno ceno, tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve, po odštetju vseh trgovinskih in drugih popustov;

(b)

vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo spravljanju sredstva na njegovo mesto in v potrebno stanje, v katerem lahko sredstvo deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo;

(c)

začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve opredmetenega osnovnega sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. To obvezo podjetje prevzame ob pridobitvi sredstva ali pa kot posledico dejstva, da je sredstvo namesto za proizvajanje zalog v določenem obdobju uporabljalo za druge namene.

17

Neposredno se lahko na primer pripišejo naslednji stroški:

(a)

stroški v zvezi z zaslužki zaposlenih (v skladu z opredelitvijo v MRS 19 Zaslužki zaposlenih), ki izhajajo neposredno iz gradnje oziroma izdelave ali pridobitve opredmetenega osnovnega sredstva;

(b)

stroški priprave gradbišča;

(c)

začetni stroški dobave in pretovarjanja;

(d)

stroški namestitve in montaže;

(e)

stroški preizkušanja, ali sredstvo pravilno deluje (tj. ocenjevanje, ali je tehnično in fizično delovanje sredstva tako, da se lahko uporablja za proizvodnjo ali dobavo blaga ali storitev, za dajanje v najem drugim ali za upravne namene), in

(f)

honorarji.

18

Podjetje uporabi MRS 2 Zaloge za tiste stroške obvez za razgradnjo, odstranitev in obnovitev mesta, na katerem se sredstvo nahaja, ki nastanejo v določenem obdobju zaradi uporabe sredstva za proizvodnjo zalog. Obveze za stroške, računovodsko obravnavane v skladu z MRS 2 ali MRS 16, se pripoznajo in izmerijo v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

19

Primeri stroškov, ki niso del nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, so:

(a)

stroški odprtja novega obrata;

(b)

stroški uvedbe novega proizvoda ali storitve (vključno s stroški oglaševanja in promocijskih dejavnosti);

(c)

stroški poslovanja na novi lokaciji ali z novo vrsto strank (vključno s stroški izobraževanja osebja) in

(d)

administrativni stroški in drugi splošni stroški.

20

Pripoznanje stroškov v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi, ko je sredstvo na svojem mestu in v potrebnem stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato se stroški, nastali pri uporabi ali prerazporeditvi sredstva, ne vključijo v knjigovodsko vrednost tega sredstva. Na primer, naslednji stroški se ne vključijo v knjigovodsko vrednost opredmetenega osnovnega sredstva:

(a)

stroški, ki nastanejo, kadar se sredstvo, ki je sposobno delovati na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo, še ni začelo uporabljati ali pa ne deluje s polno zmogljivostjo;

(b)

začetne izgube iz poslovanja, kot so tiste, ki nastanejo medtem, ko povpraševanje po izložkih določenega sredstva šele narašča, in

(c)

stroški delne ali popolne premestitve ali reorganizacije poslovanja podjetja.

20A

Proizvodi lahko nastanejo med spravljanjem opredmetenega osnovnega sredstva na mesto in v stanje, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo (kot so vzorci, izdelani pri preizkušanju, ali sredstvo pravilno deluje). Podjetje pripozna izkupičke od prodaje takih proizvodov ter nabavno vrednost teh proizvodov v poslovnem izidu v skladu s standardi, ki se uporabljajo. Podjetje izmeri nabavno vrednost teh proizvodov z uporabo zahtev za merjenje iz MRS 2.

21

V povezavi z gradnjo oziroma izdelavo ali razvojem opredmetenega osnovnega sredstva pride do poslovnih dejavnosti, ki niso potrebne za spravljanje sredstva na njegovo mesto in v stanje, v katerem lahko sredstvo deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Do teh postranskih poslovnih dejavnosti lahko pride pred ali med gradnjo oziroma izdelavo ali razvojnimi dejavnostmi. Na primer prihodki se lahko zaslužijo, če se gradbišče pred začetkom gradbenih del uporablja kot parkirišče. Ker postranske dejavnosti niso potrebne za spravljanje sredstva na njegovo mesto in v stanje, v katerem lahko deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo, se prihodki od postranskih dejavnosti in z njimi povezani odhodki pripoznajo v poslovnem izidu, kjer so vključeni v ustrezne skupine prihodkov in odhodkov.

22

Nabavna vrednost sredstva, ki ga zgradi oziroma izdela podjetje samo, se določi z uporabo enakih načel kot pri nabavljenem sredstvu. Če podjetje pri običajnem poslovanju izdeluje podobna sredstva za prodajo, je nabavna vrednost sredstva navadno enaka stroškom gradnje oziroma izdelave sredstva, ki je namenjeno prodaji (glej MRS 2). Zato se notranji dobički izločijo iz določanja takšne nabavne vrednosti. Podobno se stroški nenormalnih količin odpadnega materiala, nepotrebnega dela ali drugih virov, do katerih pride pri lastni gradnji oziroma izdelavi sredstva, ne vključijo v nabavno vrednost sredstva. MRS 23 Stroški izposojanja določa merila za pripoznanje obresti kot dela knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev lastne gradnje oziroma izdelave.

22A

Plodonosne trajnice se računovodsko obravnavajo na enak način kot opredmetena osnovna sredstva lastne gradnje oziroma izdelave, preden so na mestu in v stanju, v katerem lahko delujejo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato je treba sklicevanja na „gradnjo oziroma izdelavo“ v tem standardu razumeti tako, da zajemata dejavnosti, ki so potrebne za gojenje plodonosnih trajnic, preden so na mestu in v stanju, v katerem lahko delujejo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo.

Merjenje nabavne vrednosti

23

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je ustreznik cene v denarju na datum pripoznanja. Če se plačilo odloži na daljši čas, kot je običajno obdobje plačila, se razlika med ustreznikom cene v denarju in celotnim plačilom pripozna kot obresti v obdobju plačila, razen če se take obresti usredstvijo v skladu z MRS 23.

24

Opredmeteno osnovno sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjavo za nedenarno sredstvo ali sredstva ali kombinacijo denarnih in nedenarnih sredstev. V nadaljevanju sledi razprava, ki se sicer nanaša le na menjavo nedenarnega sredstva za nedenarno sredstvo, vendar je relevantna tudi za vse druge vrste menjave iz prejšnjega stavka. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva se izmeri po pošteni vrednosti, razen če (a) menjava nima komercialne vsebine ali (b) poštene vrednosti nobenega od sredstev, niti prejetega niti danega, ni mogoče izmeriti na zanesljiv način. Prejeto sredstvo se izmeri na ta način, tudi če podjetje ne more takoj odpraviti pripoznanja danega sredstva. Če se prejeto sredstvo ne izmeri po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

25

Podjetje oceni, do kakšne mere naj bi menjava vplivala na prihodnje denarne tokove, in tako ugotovi, ali ima ta transakcija komercialno vsebino. Menjalna transakcija ima komercialno vsebino, če:

(a)

se ustroj (tveganje, čas in znesek) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva ali

(b)

se za podjetje značilna vrednost dela njegovega poslovanja, na katerega vpliva transakcija, zaradi menjave spremeni in

(c)

je razlika v točkah (a) ali (b) velika glede na pošteno vrednost izmenjanih sredstev.

Za namen ugotavljanja, ali ima menjalna transakcija komercialno vsebino, za podjetje značilna vrednost tistega dela njegovega poslovanja, na katerega vpliva menjalna transakcija, odraža denarne tokove po obdavčitvi. Rezultati teh analiz so lahko jasni, ne da bi bilo podjetju treba opraviti podrobne izračune.

26

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) razpon razumnih meritev poštene vrednosti za to sredstvo ni zelo spremenljiv ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče razumno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti prejetega sredstva, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj razvidna.

27

[črtano]

28

Knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se lahko v skladu z MRS 20 Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči zniža za državne podpore.

MERJENJE PO PRIPOZNANJU

29

Podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbere bodisi model nabavne vrednosti iz 30. člena bodisi model prevrednotenja iz 31. člena in izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev.

29A

Nekatera podjetja upravljajo, znotraj ali zunaj podjetja, investicijski sklad, ki naložbenikom zagotavlja koristi, določene z enotami v skladu. Podobno nekatera podjetja izdajajo skupine zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo, pri čemer posedujejo postavke, ki so podlaga za te pogodbe. Nekateri od teh skladov ali postavk, ki so podlaga, vključujejo lastniško zasedene nepremičnine. Podjetje uporablja MRS 16 za lastniško zasedene nepremičnine, ki so vključene v tak sklad ali so postavke, ki so podlaga zanje. Ne glede na določbe 29. člena se lahko podjetje odloči, da bo take nepremičnine merilo z uporabo modela poštene vrednosti v skladu z MRS 40. Za namene te odločitve zavarovalne pogodbe vključujejo naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe. (Za izraze, uporabljene v tem členu, glej MSRP 17 Zavarovalne pogodbe, kjer so opredeljeni.)

29B

Podjetje lastniško zasedene nepremičnine, merjene z uporabo modela poštene vrednosti za naložbene nepremičnine v skladu z 29.A členom, obravnava kot ločeno skupino opredmetenih osnovnih sredstev.

Model nabavne vrednosti

30

Po pripoznanju kot sredstvo se opredmeteno osnovno sredstvo izkazuje po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Model prevrednotenja

31

Po pripoznanju kot sredstvo se opredmeteno osnovno sredstvo, katerega pošteno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti, izkazuje po prevrednoteni vrednosti, ki je njegova poštena vrednost na datum prevrednotenja, zmanjšana za naknadno nabrano amortizacijo in naknadne nabrane izgube zaradi oslabitve. Prevrednotenje se izvaja dovolj redno za zagotovitev, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se določila z uporabo poštene vrednosti na koncu obdobja poročanja.

32

[črtano]

33

[črtano]

34

Pogostost prevrednotenj je odvisna od sprememb poštenih vrednosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev, ki se prevrednotijo. Če se poštena vrednost prevrednotenega sredstva pomembno razlikuje od knjigovodske vrednosti, je potrebno nadaljnje prevrednotenje. Pri nekaterih opredmetenih osnovnih sredstvih se poštena vrednost spreminja precej in nestanovitno, kar zahteva letno prevrednotenje. Takšna pogosta prevrednotenja niso potrebna pri opredmetenih osnovnih sredstvih z nepomembnimi spremembami poštene vrednosti. Takšna sredstva bo morda treba prevrednotiti le enkrat na tri ali pet let.

35

Če se opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti, se knjigovodska vrednost sredstva prilagodi na prevrednoteno vrednost. Na dan prevrednotenja se sredstvo obravnava na enega od naslednjih načinov:

(a)

bruto knjigovodska vrednost se prilagodi na način, ki je skladen s prevrednotenjem knjigovodske vrednosti sredstva. Na primer, bruto knjigovodska vrednost se lahko preračuna z upoštevanjem tržnih podatkov, ki jih je mogoče opazovati, ali pa se preračuna sorazmerno s spremembo knjigovodske vrednosti. Nabrana amortizacija na datum prevrednotenja se prilagodi, da je enaka razliki med bruto knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo sredstva po upoštevanju nabranih izgub zaradi oslabitve; ali

(b)

nabrana amortizacija se izloči iz bruto knjigovodske vrednosti sredstva.

Znesek prilagoditve nabrane amortizacije predstavlja del povečanja ali zmanjšanja knjigovodske vrednosti, ki se računovodsko obravnava v skladu z 39. in 40. členom.

36

Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti, se prevrednoti celotna skupina opredmetenih osnovnih sredstev, v katero spada.

37

Skupina opredmetenih osnovnih sredstev je niz sredstev s podobno naravo in uporabo pri poslovanju podjetja. Primeri posameznih skupin so:

(a)

zemljišča;

(b)

zemljišča in zgradbe;

(c)

stroji;

(d)

ladje;

(e)

zrakoplovi;

(f)

motorna vozila;

(g)

pohištvo in vgrajena oprema;

(h)

pisarniška oprema in

(i)

plodonosne trajnice.

38

Postavke v določeni skupini opredmetenih osnovnih sredstev se prevrednotijo hkrati, da se prepreči selektivno prevrednotenje sredstev in poročanje zneskov v računovodskih izkazih, ki bi bili mešanica nabavnih vrednosti in vrednosti po stanjih na različne datume. Vendar se lahko skupina sredstev redno prevrednoti, če se prevrednotenje skupine opravi v kratkem času in če se prevrednotenja posodabljajo.

39

Če se knjigovodska vrednost sredstva zaradi prevrednotenja poveča, se povečanje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in akumulira v lastniškem kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Povečanje pa se pripozna v poslovnem izidu v obsegu, v katerem odpravi zmanjšanje iz prevrednotenja istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v poslovnem izidu.

40

Če se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjšanje pripozna v poslovnem izidu. Vendar pa se zmanjšanje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu do višine v dobro izkazanega stanja presežka iz prevrednotenja v zvezi z istim sredstvom. Zmanjšanje, pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu, znižuje akumulirani znesek v lastniškem kapitalu pri presežku iz prevrednotenja.

41

Presežek iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev, ki je vključen v lastniški kapital, se lahko prenese neposredno v preneseni čisti poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno. To lahko vključuje prenos celotnega presežka, ko se sredstvo umakne iz uporabe ali odtuji. Vendar pa se lahko del presežka prenese že, ko podjetje sredstvo uporablja. V takšnem primeru je preneseni znesek presežka razlika med amortizacijo, obračunano na podlagi prevrednotene knjigovodske vrednosti sredstva, in amortizacijo, obračunano na podlagi njegove prvotne nabavne vrednosti. Prenosi iz presežka iz prevrednotenja v preneseni čisti poslovni izid se ne opravijo prek poslovnega izida.

42

Morebitni učinki na davek od dohodka, ki izvirajo iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev, se pripoznajo in razkrijejo v skladu z MRS 12 Davek od dohodka.

Amortizacija

43

Vsak del posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, ki ima znatno nabavno vrednost glede na celotno nabavno vrednost sredstva, se amortizira ločeno.

44

Podjetje razporedi prvotno pripoznani znesek za opredmeteno osnovno sredstvo na njegove pomembnejše dele in ločeno amortizira vsak tak del. Na primer, primerno je lahko ločeno amortiziranje osnovne konstrukcije in motorjev zrakoplova. Podobno, če podjetje pridobi opredmetena osnovna sredstva, ki so predmet poslovnega najema, v katerem je najemodajalec, bi morda bilo ustrezno ločeno amortizirati zneske, ki se odražajo v nabavni vrednosti sredstva in jih je mogoče pripisati ugodnim ali neugodnim pogojem najema v primerjavi s pogoji na trgu.

45

Lahko se zgodi, da ima nek pomembnejši del opredmetenega osnovnega sredstva isto dobo koristnosti in metodo amortiziranja kot drug pomembnejši del istega sredstva. Taki deli se lahko pri določanju zneska amortizacije združijo.

46

Podjetje mora v obsegu, v katerem ločeno amortizira nekatere dele posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, ločeno amortizirati tudi preostanek tega sredstva. Preostanek sestavljajo tisti deli sredstva, ki posamično niso pomembni. Če ima podjetje različna pričakovanja glede teh delov, je morda treba uporabiti metode za določanje približnih vrednosti, da se preostanek amortizira na način, ki natančno prikazuje dejanski vzorec porabe in/ali dobo koristnosti delov preostanka.

47

Podjetje se lahko odloči, da bo ločeno amortiziralo tiste dele sredstva, katerih nabavna vrednost ni znatna glede na celotno nabavno vrednost sredstva.

48

Znesek amortizacije za vsako obdobje se pripozna v poslovnem izidu, razen če je vključen v knjigovodsko vrednost kakega drugega sredstva.

49

Znesek amortizacije za obdobje se običajno pripozna v poslovnem izidu. Včasih pa se prihodnje gospodarske koristi, ki izvirajo iz sredstva, absorbirajo pri proizvodnji drugih sredstev. V takšnem primeru je znesek amortizacije del nabavne vrednosti teh drugih sredstev in se vključi v njihovo knjigovodsko vrednost. Na primer, amortizacija proizvodnega obrata in opreme se vključi v stroške pretvarjanja zalog (glej MRS 2). Podobno je amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v razvojnih dejavnostih, mogoče vključiti v nabavno vrednost neopredmetenega sredstva, pripoznanega v skladu z MRS 38 Neopredmetena sredstva.

Amortizirljivi znesek in amortizacijsko obdobje

50

Amortizirljivi znesek sredstva se sistematično razporedi po njegovi dobi koristnosti.

51

Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se pregledata vsaj na koncu vsakega poslovnega leta in, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen, se spremembe obravnavajo kot sprememba računovodske ocene v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake.

52

Amortizacija se pripozna tudi, če poštena vrednost sredstva presega njegovo knjigovodsko vrednost, vse dokler preostala vrednost sredstva ne presega njegove knjigovodske vrednosti. Popravilo in vzdrževanje sredstva ne odpravita potrebe po amortizaciji.

53

Amortizirljivi znesek sredstva se določi po odštetju njegove preostale vrednosti. Dejansko pa je preostala vrednost sredstva pogosto neznatna in zato pri izračunu amortizirljivega zneska nepomembna.

54

Preostala vrednost sredstva se lahko poveča do zneska, ki je enak ali višji od knjigovodske vrednosti sredstva. V tem primeru je znesek amortizacije sredstva enak nič, razen če njegova preostala vrednost pozneje pade pod knjigovodsko vrednost sredstva.

55

Amortizacija sredstva se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, torej ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem lahko deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Amortizacija sredstva se preneha na datum, ko je sredstvo razvrščeno kot v posesti za prodajo (ali vključeno v skupino za odtujitev, razvrščeno kot v posesti za prodajo) v skladu z MSRP 5, ali na datum, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, odvisno od tega, kateri nastopi prej. Zato se amortizacija ne preneha, kadar se sredstvo ne uporablja ali se umakne iz uporabe, razen če je v celoti amortizirano. Pri metodah amortiziranja na podlagi dejanske uporabe (npr. metodi proizvedenih enot) je lahko znesek amortizacije enak nič, medtem ko proizvodnja stoji.

56

Prihodnje gospodarske koristi, ki izvirajo iz določenega sredstva, porabi podjetje predvsem pri njegovi uporabi. Toda drugi dejavniki, kot so tehnična ali ekonomska zastarelost, fizična obraba in fizično staranje, tudi kadar se sredstvo ne uporablja, pogosto povzročijo zmanjšanje gospodarskih koristi, ki bi jih to sredstvo lahko prinašalo. Zato se pri določanju dobe koristnosti sredstva upoštevajo vsi naslednji dejavniki:

(a)

pričakovana raba sredstva. Raba se oceni glede na pričakovano zmogljivost ali fizične izložke sredstva;

(b)

pričakovana fizična obraba in fizično staranje, ki sta odvisna od poslovnih dejavnikov, kot so število izmen, v katerih se sredstvo uporablja, program popravil in vzdrževanja v podjetju ter vzdrževanje sredstva in skrb zanj, kadar se ne uporablja;

(c)

tehnična ali ekonomska zastarelost zaradi sprememb ali izboljšav pri proizvodnji ali zaradi sprememb v tržnem povpraševanju po proizvodu ali storitvi, ki je izložek sredstva. Pričakovana prihodnja znižanja prodajne cene postavke, ki je bila proizvedena z uporabo sredstva, bi lahko kazala na pričakovano tehnično ali ekonomsko zastarelost sredstva, kar pa bi se lahko posledično odrazilo v zmanjšanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki izvirajo iz sredstva;

(d)

zakonske ali podobne omejitve pri rabi sredstva, kot je datum izteka z njim povezanih najemov.

57

Doba koristnosti sredstva se določi glede na pričakovano uporabnost sredstva za podjetje. Usmeritev glede upravljanja sredstev v podjetju lahko vključuje odtujitev sredstev po določenem času ali po izrabi določenega deleža prihodnjih gospodarskih koristi, ki izvirajo iz sredstva. Zato je doba koristnosti sredstva lahko krajša od dobe gospodarne uporabe. Ocena dobe koristnosti sredstva je stvar presoje na podlagi izkušenj, ki jih ima podjetje s podobnimi sredstvi.

58

Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se računovodsko obravnavajo ločeno, tudi če so pridobljeni skupaj. Z izjemo nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti in se zato ne amortizirajo. Zgradbe imajo omejeno dobo koristnosti in so zato amortizirljiva sredstva. Povečanje vrednosti zemljišča, na katerem stoji zgradba, ne vpliva na določitev amortizirljivega zneska zgradbe.

59

Če nabavna vrednost sredstva, ki je zemljišče, vključuje stroške razgradnje, odstranitve in vrnitve v prvotno stanje, se ta stroškovni del sredstva amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz naslova teh stroškov. V nekaterih primerih ima lahko zemljišče kot tako omejeno dobo koristnosti, zaradi česar se amortizira tako, da odraža koristi, ki naj bi jih zemljišče nudilo.

Metoda amortiziranja

60

Uporabljena metoda amortiziranja odraža vzorec, po katerem naj bi se po pričakovanjih prihodnje gospodarske koristi sredstva porabljale v podjetju.

61

Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se pregleda vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in, če pride do znatnih sprememb pričakovanega vzorca porabe prihodnjih gospodarskih koristi, ki izvirajo iz sredstva, se metoda amortiziranja spremeni tako, da odraža spremenjeni vzorec. Takšna sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene v skladu z MRS 8.

62

Za sistematično razporejanje amortizirljivega zneska sredstva po njegovi dobi koristnosti je mogoče uporabljati različne metode amortiziranja. Te so metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda proizvedenih enot. Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je konstanten znesek amortizacije v dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v dobi koristnosti sredstva. Posledica metode proizvedenih enot pa so zneski amortizacije, ki temeljijo na pričakovani uporabi ali izložkih sredstva. Podjetje izbere tisto metodo, ki najbolj natančno odraža pričakovan vzorec porabe prihodnjih gospodarskih koristi, ki izvirajo iz sredstva. Izbrana metoda se nato dosledno uporablja iz enega obdobja v drugo, razen če pride do spremembe pričakovanega vzorca porabe določenih prihodnjih gospodarskih koristi.

62A

Metoda amortiziranja, temelječa na prihodkih, ustvarjenih z dejavnostjo, ki vključuje uporabo sredstva, ni ustrezna. Prihodki, ustvarjeni z dejavnostjo, ki vključuje uporabo sredstva, na splošno odražajo druge dejavnike, kot je poraba gospodarskih koristi sredstva. Na prihodke na primer vplivajo drugi vložki in postopki, dejavnosti prodaje in spremembe obsega prodaje in cen. Na cenovno komponento prihodkov lahko vpliva inflacija, ki ne vpliva na način, na katerega se sredstvo porabi.

Oslabitev

63

Da določi, ali je kako opredmeteno osnovno sredstvo oslabljeno, podjetje uporabi MRS 36 Oslabitev sredstev. Navedeni standard pojasnjuje, kako podjetje preveri knjigovodsko vrednost svojih sredstev, kako določi nadomestljivo vrednost posameznega sredstva in kdaj pripozna izgubo zaradi oslabitve ali njeno pripoznanje odpravi.

64

[črtano]

Nadomestila za oslabitev

65

Nadomestila, ki jih dajo tretje osebe za posamezna opredmetena osnovna sredstva, ki so bila oslabljena, izgubljena ali opuščena, se vključijo v poslovni izid, ko je zanje vzpostavljena terjatev.

66

Oslabitve ali izgube posameznih opredmetenih osnovnih sredstev, s tem povezane terjatve za nadomestila ali plačila nadomestil, ki jih dajo tretje osebe, ter vsak poznejši nakup ali gradnja oziroma izdelava nadomestnih sredstev so ločeni gospodarski dogodki in jih je treba računovodsko obravnavati ločeno, kot sledi:

(a)

oslabitve posameznih opredmetenih osnovnih sredstev se pripoznajo v skladu z MRS 36;

(b)

odprava pripoznanja tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki se umaknejo iz uporabe ali odtujijo, se določi v skladu s tem standardom;

(c)

nadomestila, ki jih dajo tretje osebe za posamezna opredmetena osnovna sredstva, ki so bila oslabljena, izgubljena ali opuščena, se vključijo v poslovni izid, ko je zanje vzpostavljena terjatev, in

(d)

vrednost tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila obnovljena, kupljena ali zgrajena oziroma izdelana za nadomestitev, se določi v skladu s tem standardom.

ODPRAVA PRIPOZNANJA

67

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi:

(a)

ob odtujitvi ali

(b)

kadar se ne pričakuje nobene prihodnje gospodarske koristi iz njegove uporabe ali odtujitve.

68

Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, se vključijo v poslovni izid, ko se pripoznanje sredstva odpravi (razen če MSRP 16 Najemi za prodajo in povratni najem določa drugače). Dobički se ne razvrščajo kot prihodki.

68A

Vendar podjetje, ki v okviru svojih rednih dejavnosti rutinsko prodaja postavke opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je dajalo v najem drugim, prenese takšna sredstva v zaloge po njihovi knjigovodski vrednosti, ko se prenehajo dajati v najem in se namenijo prodaji. Prejemki od prodaje takšnih sredstev se pripoznajo kot prihodki v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. MSRP 5 se ne uporablja, kadar se sredstva v posesti za prodajo v rednem poslovanju prenesejo v zaloge.

69

Posamezno opredmeteno osnovno sredstvo je mogoče odtujiti na več načinov (npr. s prodajo, finančnim najemom ali donacijo). Datum odtujitve posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je datum, ko prejemnik pridobi pravico do obvladovanja tega sredstva v skladu z zahtevami iz MSRP 15 za določanje, kdaj je obveza izpolnitve izpolnjena. MSRP 16 se uporablja za odtujitev s prodajo in povratnim najemom.

70

Če podjetje v skladu z načelom pripoznavanja iz 7. člena v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva pripozna stroške nadomestitve dela sredstva, odpravi pripoznanje knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela ne glede na to, ali se je nadomeščeni del amortiziral posebej. Če podjetje ne more določiti knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela, lahko uporabi stroške nadomestitve kot pokazatelj, kolikšna je bila vrednost nadomeščenega dela v trenutku pridobitve ali zgraditve oziroma izdelave.

71

Dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprave pripoznanja posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, se določi na podlagi razlike med čistim izkupičkom ob odtujitvi, če obstaja, in knjigovodsko vrednostjo sredstva.

72

Znesek nadomestila, ki se vključi v dobiček ali izgubo, ki izhaja iz odprave pripoznanja posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, se določi v skladu z zahtevami za določitev transakcijske cene v 47.–72. členu MSRP 15. Poznejše spremembe ocenjenega zneska nadomestila, ki se vključi v dobiček ali izgubo, se računovodsko obravnavajo v skladu z zahtevami MSRP 15 za spremembe transakcijske cene.

RAZKRITJA

73

Računovodski izkazi za vsako skupino opredmetenih osnovnih sredstev ustrezno razkrivajo:

(a)

podlage za merjenje, uporabljene pri ugotavljanju bruto knjigovodske vrednosti;

(b)

uporabljene metode amortiziranja;

(c)

dobe koristnosti ali uporabljene amortizacijske stopnje;

(d)

bruto knjigovodsko vrednost in nabrano amortizacijo (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja ter

(e)

uskladitev med knjigovodsko vrednostjo na začetku in na koncu obdobja, ki kaže:

(i)

povečanja,

(ii)

sredstva, razvrščena kot v posesti za prodajo ali vključena v skupino za odtujitev, razvrščeno kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ter druge odtujitve,

(iii)

pridobitve s poslovnimi združitvami,

(iv)

povečanja ali zmanjšanja, ki izhajajo iz prevrednotenj v skladu z 31., 39. in 40. členom ter iz izgub zaradi oslabitve, pripoznanih ali odpravljenih v drugem vseobsegajočem donosu v skladu z MRS 36,

(v)

izgube zaradi oslabitve, pripoznane v poslovnem izidu v skladu z MRS 36,

(vi)

izgube zaradi oslabitve, odpravljene v poslovnem izidu v skladu z MRS 36,

(vii)

amortizacijo,

(viii)

čiste tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov iz funkcijske tuje valute v drugo predstavitveno valuto, vključno s prevedbo poslovanja podjetja v tujini v predstavitveno valuto poročajočega podjetja, in

(ix)

druge spremembe.

74

Računovodski izkazi razkrivajo tudi:

(a)

obstoj in znesek omejitev v zvezi z lastninskimi pravicami ter opredmetena osnovna sredstva, zastavljena kot zavarovanje za obveznosti;

(b)

višino izdatkov, pripoznanih v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva med njegovo izgradnjo oziroma izdelavo; in

(c)

znesek pogodbenih zavez za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.

74A

Če ni že razkrito ločeno v izkazu vseobsegajočega donosa, računovodski izkazi razkrivajo tudi:

(a)

znesek nadomestil, plačanih s strani tretjih oseb za opredmetena osnovna sredstva, ki so bila oslabljena, izgubljena ali opuščena, vključen v poslovni izid, in

(b)

zneske izkupička in stroškov, vključenih v poslovni izid v skladu z 20.A členom, ki se nanašajo na nastale proizvode, ki niso rezultat rednega poslovanja podjetja, in katera vrstična postavka (ali vrstične postavke) v izkazu vseobsegajočega donosa vključuje tak izkupiček in stroške.

75

Izbira metode amortiziranja in ocena dobe koristnosti sredstev sta stvar presoje. Zato razkritje sprejetih metod in ocenjenih dob koristnosti ali amortizacijskih stopenj uporabnikom računovodskih izkazov zagotovi informacije, ki jim omogočijo pregled usmeritev, ki jih je izbralo poslovodstvo, in jim olajšajo primerjave z drugimi podjetji. Zaradi podobnih razlogov je treba razkriti tudi:

(a)

amortizacijo v obdobju, ki je pripoznana bodisi v poslovnem izidu bodisi kot del nabavne vrednosti drugih sredstev, in

(b)

nabrano amortizacijo na koncu obdobja.

76

V skladu z MRS 8 podjetje razkrije vrsto in učinek spremembe računovodske ocene, ki ima učinke v tekočem obdobju ali naj bi imela učinke v prihodnjih obdobjih. Pri opredmetenih osnovnih sredstvih lahko takšna razkritja izhajajo iz sprememb ocen v zvezi s:

(a)

preostalimi vrednostmi;

(b)

ocenjenimi stroški razgradnje, odstranitve ali obnovitve opredmetenih osnovnih sredstev;

(c)

dobami koristnosti in

(d)

metodami amortiziranja.

77

Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo izkazuje po prevrednotenih vrednostih, se poleg razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13, razkrije tudi:

(a)

datum, ko prevrednotenje začne veljati;

(b)

ali je bil vključen neodvisen ocenjevalec vrednosti;

(c)

[črtano]

(d)

[črtano]

(e)

knjigovodsko vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi se sredstva izkazovala po modelu nabavne vrednosti, za vsako prevrednoteno skupino opredmetenih osnovnih sredstev in

(f)

presežek iz prevrednotenja, ki kaže spremembo v obdobju, in omejitve glede razdelitve stanja delničarjem.

78

Podjetje poleg informacij, ki se zahtevajo v 73.(e)(iv)–(vi) členu, razkrije informacije o oslabitvi opredmetenih osnovnih sredstev v skladu z MRS 36.

79

Za uporabnike računovodskih izkazov so lahko koristne tudi naslednje informacije:

(a)

knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki se začasno ne uporabljajo;

(b)

bruto knjigovodska vrednost vsakega v celoti amortiziranega opredmetenega osnovnega sredstva, ki se še uporablja;

(c)

knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila umaknjena iz uporabe in niso razvrščena kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, in

(d)

če se uporablja model nabavne vrednosti, poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, če je ta pomembno drugačna od knjigovodske vrednosti.

Zato se podjetjem razkrivanje teh vrednosti priporoča.

PREHODNE DOLOČBE

80

Zahteve iz 24.–26. člena, ki se nanašajo na začetno merjenje posameznega opredmetenega osnovnega sredstva, pridobljenega v menjalni transakciji, se uporabljajo za naprej izključno za prihodnje transakcije.

80A

S Ciklom letnih izboljšav MSRP 2010–2012 se je spremenil 35. člen. Podjetje to spremembo uporablja za vsa prevrednotenja, pripoznana v letnih obdobjih, ki se začnejo na datum začetka uporabe spremembe ali po tem datumu, in v letnem obdobju neposredno pred datumom začetka uporabe. Podjetje lahko predstavi tudi prilagojene primerjalne informacije za katera koli predstavljena zgodnejša obdobja, vendar pa tega ni zavezano storiti. Če podjetje predstavi neprilagojene primerjalne informacije za katerokoli zgodnejše obdobje, jasno opredeli informacije, ki niso bile prilagojene, navede, da so bile predstavljene na drugačni podlagi, in razloži to podlago.

80B

Za obdobje poročanja, v katerem se prvič uporabi dokument Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), podjetju ni treba razkriti kvantitativnih informacij, zahtevanih v 28.(f) členu MRS 8, za tekoče obdobje. Vendar podjetje predloži kvantitativne informacije, zahtevane v 28.(f) členu MRS 8, za vsako predstavljeno preteklo obdobje.

80C

Podjetje se lahko odloči, da bo postavko plodonosnih trajnic merilo po pošteni vrednosti na začetku najzgodnejšega obdobja, predstavljenega v računovodskih izkazih za obdobje poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi dokument Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), ter uporabi to pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost na ta datum. Vsaka razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo se pripozna v začetnem prenesenem čistem poslovnem izidu na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja.

80D

Z dokumentom Opredmetena osnovna sredstva – izkupiček pred predvideno uporabo, izdanim maja 2020, sta se spremenila 17. in 74. člen ter dodala 20.A in 74.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za nazaj, vendar samo za postavke opredmetenih osnovnih sredstev, ki se spravijo na mesto in v stanje, kjer lahko sredstvo deluje, kot je predvidelo poslovodstvo, in sicer na ali po začetku najzgodnejšega obdobja, predstavljenega v računovodskih izkazih, v katerem podjetje prvič uporabi spremembe. Podjetje pripozna kumulativni učinek začetne uporabe teh sprememb kot prilagoditev začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida (ali druge sestavine lastniškega kapitala, če je primernejše) na začetku tega najzgodnejšega predstavljenega obdobja.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

81

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, to dejstvo razkrije.

81A

Podjetje uporablja spremembe iz 3. člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2006 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 6 za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

81B

Z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil popravljen leta 2007) se je spremenila terminologija, ki se uporablja v vseh MSRP. Poleg tega so se spremenili 39., 40. in 73.(e)(iv) člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

81C

Z MSRP 3 Poslovne združitve (kot je bil popravljen leta 2008) se je spremenil 44. člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen leta 2008) za zgodnejše obdobje, se ta sprememba uporablja tudi za tako zgodnejše obdobje.

81D

V okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008, sta se spremenila 6. in 69. člen ter dodal 68.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije in hkrati uporabi z njimi povezane spremembe MRS 7 Izkaz denarnih tokov.

81E

5. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, izdanih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena, če podjetje hkrati uporablja spremembe 8., 9., 22., 48., 53., 53.A, 53.B, 54., 57. in 85.B člena MRS 40. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

81F

Z MSRP 13, izdanim maja 2011, sta se spremenili opredelitvi poštene vrednosti in nadomestljive vrednosti v 6. členu, spremenili 26., 35. in 77. člen ter črtala 32. in 33. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

81G

S Ciklom letnih izboljšav 2009–2011, izdanim maja 2012, se je spremenil 8. člen. Podjetje to spremembo uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje to spremembo uporabi za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

81H

S Ciklom letnih izboljšav MSRP 2010–2012, izdanim decembra 2013, se je spremenil 35. člen ter dodal 80.A člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2014 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje to spremembo uporabi za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

81I

Z dokumentom Pojasnitev sprejemljivih metod amortiziranja (spremembe MRS 16 in MRS 38), izdanim maja 2014, se je spremenil 56. člen in dodal 62.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

81J

Z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, izdanim maja 2014, so se spremenili 68.A, 69. in 72. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 15.

81K

Z dokumentom Kmetijstvo: plodonosne trajnice (spremembe MRS 16 in MRS 41), izdanim junija 2014, so se spremenili 3., 6. in 37. člen ter dodali 22.A člen in 80.B–80.C člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije. Podjetje te spremembe uporablja za nazaj v skladu z MRS 8, razen v primeru iz 80.C člena.

81L

Z MSRP 16, izdanim januarja 2016, sta se črtala 4. in 27. člen ter spremenili 5., 10., 44. in 68.–69. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 16.

81M

Z MSRP 17, ki je bil izdan maja 2017, sta se dodala 29.A in 29.B člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 17.

81N

Z dokumentom Opredmetena osnovna sredstva – izkupiček pred predvideno uporabo, izdanim maja 2020, sta se spremenila 17. in 74. člen ter dodali 20.A, 74.A in 80.D člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

RAZVELJAVITEV DRUGIH OBJAV

82

Ta standard nadomešča MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (popravljen leta 1998).

83

Ta standard nadomešča naslednja pojasnila:

(a)

SOP-6 Stroški spreminjanja obstoječih računalniških programov;

(b)

SOP-14 Opredmetena osnovna sredstva – nadomestila za oslabitev ali izgubo posameznih sredstev in

(c)

SOP-23 Opredmetena osnovna sredstva – stroški rednih pregledov oziroma popravil.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 19

Zaslužki zaposlenih

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati računovodenje in razkrivanje zaslužkov zaposlenih. Ta standard zahteva, da podjetje pripozna:

(a)

obveznost, ko zaposleni opravi delo v zameno za zaslužke, ki mu bodo plačani v prihodnosti, in

(b)

odhodek, ko podjetje porabi gospodarsko korist, izhajajočo iz dela, ki ga zaposleni opravi v zameno za zaslužke, ki mu pripadajo.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard delodajalec uporablja pri računovodenju vseh zaslužkov zaposlenih razen tistih, za katere se uporablja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.

3

Ta standard ne obravnava poročanja programov zaslužkov zaposlenih (glej MRS 26 Računovodenje in poročanje pokojninskih programov).

4

Zaslužki zaposlenih, za katere se uporablja ta standard, vključujejo tiste v okviru:

(a)

formalnih programov ali drugih formalnih sporazumov podjetja s posameznimi zaposlenimi, skupinami zaposlenih ali njihovimi predstavniki;

(b)

pravnih zahtev ali panožnih dogovorov, po katerih morajo podjetja vplačevati prispevke v državne, območne, panožne ali druge programe več delodajalcev, ali

(c)

tistih neformalnih praks, ki privedejo do posredne obveze. Neformalne prakse povzročijo nastanek posrednih obvez, kadar podjetje nima nobene druge realne možnosti kot plačati zaslužke zaposlenim. Primer posredne obveze je, kadar bi sprememba neformalnih praks podjetja povzročila nesprejemljivo škodo njegovemu razmerju z zaposlenimi.

5

Zaslužki zaposlenih vključujejo:

(a)

kratkoročne zaslužke zaposlenih, kot so navedeni spodaj, če se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravljali zadevno delo:

(i)

plače in prispevki za socialno zavarovanje;

(ii)

plačani letni dopusti in bolniški dopusti;

(iii)

udeležba v dobičku in nagrade; in

(iv)

nedenarni zaslužki (kot so zdravstveno varstvo, nastanitev, avtomobili in brezplačni ali subvencionirani proizvodi ali storitve) trenutnih zaposlenih;

(b)

pozaposlitvene zaslužke, kot so na primer:

(i)

upokojitveni zaslužki (npr. pokojnine in enkratna plačila ob upokojitvi) in

(ii)

drugi pozaposlitveni zaslužki, kot sta pozaposlitveno življenjsko zavarovanje in pozaposlitveno zdravstveno varstvo;

(c)

druge dolgoročne zaslužke zaposlenih, kot so na primer:

(i)

plačane dolgotrajne odsotnosti, kot je dopust za dolgo službovanje ali dopust za namene študija ali potovanja;

(ii)

jubilejne nagrade ali druge nagrade za dolgo službovanje in

(iii)

nadomestila za čas dolgotrajne nezmožnosti za delo ter

(d)

odpravnine.

6

Zaslužki zaposlenih vključujejo zaslužke, dane zaposlenim ali njihovim vzdrževanim družinskim članom ali upravičencem, ki se lahko poravnajo s plačili (ali zagotovitvijo blaga ali storitev) bodisi neposredno zaposlenim, njihovim zakoncem, otrokom ali drugim vzdrževanim družinskim članom bodisi drugim, na primer zavarovalnicam.

7

Zaposleni lahko dela v podjetju polni ali krajši delovni čas, stalno, priložnostno ali začasno. Za namene tega standarda so z zaposlenimi mišljeni tudi direktorji in drugo poslovodno osebje.

OPREDELITVE POJMOV

8

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Opredelitve zaslužkov zaposlenih

 

Zaslužki zaposlenih so vse oblike nadomestil, ki jih daje podjetje v zameno za službovanje zaposlenih ali za prenehanje službovanja.

 

Kratkoročni zaslužki zaposlenih so zaslužki zaposlenih (razen odpravnin), za katere se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravili zadevno delo.

 

Pozaposlitveni zaslužki so zaslužki zaposlenih (razen odpravnin in kratkoročnih zaslužkov zaposlenih), ki jih je treba plačati po zaključku službovanja.

 

Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih so vsi zaslužki zaposlenih, razen kratkoročnih zaslužkov zaposlenih, pozaposlitvenih zaslužkov in odpravnin.

 

Odpravnine so zaslužki zaposlenih, ki se zagotovijo v zameno za prenehanje službovanja zaposlenega bodisi:

(a)

zaradi odločitve podjetja, da prekine službovanje zaposlenega pred običajnim datumom upokojitve, bodisi

(b)

zaradi odločitve zaposlenega, da sprejme ponudbo za odpravnino v zameno za prenehanje službovanja.

 

Opredelitve, ki se nanašajo na razvrstitev programov

 

Programi pozaposlitvenih zaslužkov so formalni ali neformalni dogovori, po katerih podjetje zagotavlja zaslužke po službovanju enemu ali več zaposlenim.

 

Programi z določenimi prispevki so programi pozaposlitvenih zaslužkov, po katerih plačuje podjetje točno določene prispevke v posebno enoto (sklad) in nima nobene pravne ali posredne obveze plačevati nadaljnje prispevke, če sklad nima dovolj sredstev, da bi zaposlenim izplačal vse zaslužke, ki se nanašajo na njihovo službovanje v tekočem in preteklih obdobjih.

 

Programi z določenimi zaslužki so programi pozaposlitvenih zaslužkov razen programov z določenimi prispevki.

 

Programi več delodajalcev so programi z določenimi prispevki (razen državnih programov) ali programi z določenimi zaslužki (razen državnih programov), ki:

(a)

združujejo sredstva, ki so jih prispevala različna podjetja, ki se ne obvladujejo skupaj, in

(b)

uporabljajo ta sredstva, da zagotavljajo zaslužke zaposlenim več kot enega podjetja, pri čemer je raven njihovih prispevkov in zaslužkov določena brez upoštevanja, katero je podjetje, ki zaposluje zaposlene.

 

Opredelitve, ki se nanašajo na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov)

 

Čista obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) je primanjkljaj ali presežek, prilagojen za učinke omejitve čistega sredstva določenih zaslužkov na zgornjo mejo sredstva.

 

Primanjkljaj ali presežek je:

(a)

sedanja vrednost obveze za določene zaslužke, zmanjšana za

(b)

pošteno vrednost morebitnih sredstev programa.

 

Zgornja meja sredstva je sedanja vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prihodnjih prispevkov v program.

 

Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke je sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih plačil, potrebnih za poravnavo obvez, ki izhajajo iz službovanja zaposlenih v tekočem in preteklih obdobjih, brez zmanjšanja za kakršna koli sredstva programa.

 

Sredstva programa obsegajo:

(a)

sredstva, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih, in

(b)

kvalificirane zavarovalne police.

 

Sredstva, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih, so sredstva (razen neprenosljivih finančnih instrumentov, ki jih je izdalo poročajoče podjetje), ki:

(a)

jih ima subjekt (sklad), pravno ločen od poročajočega podjetja, ki obstaja izključno za plačevanje ali financiranje zaslužkov zaposlenih, in

(b)

so na razpolago za uporabo samo za plačevanje ali financiranje zaslužkov zaposlenih, niso pa na razpolago upnikom samega poročajočega podjetja (tudi v primeru stečaja) in jih ni mogoče vrniti poročajočemu podjetju, razen če:

(i)

preostala sredstva sklada zadostujejo za izpolnitev vseh povezanih obvez za zaslužke zaposlenih, ki jih ima program ali poročajoče podjetje, ali

(ii)

se sredstva vrnejo poročajočemu podjetju kot povračilo zaslužkov, ki jih je že izplačalo zaposlenim.

 

Kvalificirana zavarovalna polica je zavarovalna polica  (7), ki jo izda zavarovatelj, ki ni povezana oseba (kot je opredeljena v MRS 24 Razkrivanje povezanih oseb) poročajočega podjetja, če prejemki od police:

(a)

lahko služijo samo za plačilo ali financiranje zaslužkov zaposlenih v okviru programa z določenimi zaslužki in

(b)

niso na razpolago upnikom samega poročajočega podjetja (tudi v primeru stečaja) in se ne morejo plačati poročajočemu podjetju, razen če:

(i)

so prejemki presežna sredstva, ki niso potrebna, da bi polica krila vse z njo povezane obveze za zaslužke zaposlenih, ali

(ii)

se prejemki vrnejo poročajočemu podjetju kot povračilo zaslužkov, ki jih je že izplačalo zaposlenim.

 

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

 

Opredelitve, ki se nanašajo na stroške določenih zaslužkov

 

Stroški službovanja obsegajo:

(a)

stroške sprotnega službovanja, ki so povečanje sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki izhaja iz službovanja zaposlenih v tekočem obdobju;

(b)

stroške preteklega službovanja, ki so sprememba sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke za službovanje zaposlenih v preteklih obdobjih, ki izhaja iz spremembe (uvedba ali umik elementov ali spremembe programa z določenimi zaslužki) ali omejitve programa (podjetje bistveno zmanjša število zaposlenih, ki so vključeni v program), in

(c)

morebitne dobičke ali izgube ob poravnavi.

 

Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) so sprememba čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) v obdobju, do katere pride zaradi preteka časa.

 

Ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) obsega:

(a)

aktuarske dobičke in izgube;

(b)

donos sredstev programa, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov), in

(c)

vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov).

 

Aktuarski dobički in izgube so spremembe sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki izhajajo iz:

(a)

izkustvenih prilagoditev (učinkov razlik med prejšnjimi aktuarskimi predpostavkami in dejanskimi dogodki) in

(b)

učinkov sprememb aktuarskih predpostavk.

 

Donos sredstev programa so obresti, dividende in drugi prihodki, pridobljeni iz sredstev programa, skupaj z realiziranimi in nerealiziranimi dobički ali izgubami v zvezi s sredstvi programa, zmanjšani za:

(a)

vse stroške upravljanja sredstev programa in

(b)

vse davčne obveznosti samega programa, razen davka, ki je vključen v aktuarske predpostavke, uporabljene za merjenje sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke.

 

Poravnava je transakcija, ki odpravi vse nadaljnje pravne ali posredne obveze za del ali celoto zaslužkov, zagotovljenih v okviru programa z določenimi zaslužki, razen plačila zaslužkov zaposlenim ali v imenu zaposlenih, ki je določeno s pogoji programa in vključeno v aktuarske predpostavke.

KRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENIH

9

Kratkoročni zaslužki zaposlenih so na primer naslednji, če se pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravljali zadevno delo:

(a)

plače in prispevki za socialno zavarovanje;

(b)

plačani letni dopusti in bolniški dopusti;

(c)

udeležba v dobičku in nagrade; ter

(d)

nedenarni zaslužki (kot so zdravstveno varstvo, nastanitev, avtomobili in brezplačni ali subvencionirani proizvodi ali storitve) trenutnih zaposlenih.

10

Podjetju ni treba prerazvrstiti kratkoročnih zaslužkov zaposlenih, če se pričakovanja podjetja glede časa poravnave začasno spremenijo. Če pa se spremenijo značilnosti zaslužkov (kot je sprememba z nenabirajočega zaslužka na nabirajoči zaslužek) ali če sprememba pričakovanj glede časa poravnave ni začasna, podjetje preuči, ali zaslužek še ustreza opredelitvi kratkoročnih zaslužkov zaposlenih.

Pripoznavanje in merjenje

Vsi kratkoročni zaslužki zaposlenih

11

Če zaposleni v obračunskem obdobju službuje pri podjetju, podjetje nediskontirani znesek kratkoročnih zaslužkov, ki ga bo moralo po pričakovanju plačati zaposlenemu v zameno za to službovanje, pripozna:

(a)

kot obveznost (vnaprej vračunan odhodek) po odštetju vseh že plačanih zneskov. Če že plačani znesek presega nediskontirani znesek zaslužkov, podjetje pripozna ta presežek kot sredstvo (vnaprej plačan odhodek) v obsegu, v katerem bo vnaprejšnje plačilo privedlo na primer do zmanjšanja prihodnjih plačil ali do denarnih povračil;

(b)

kot odhodek, razen če drug MSRP zahteva ali dovoljuje vključitev zaslužkov v nabavno vrednost sredstva (glej na primer MRS 2 Zaloge in MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva.

12

13., 16. in 19. člen pojasnjujejo, kako podjetje uporablja 11. člen pri kratkoročnih zaslužkih zaposlenih v obliki plačane odsotnosti, udeležbe v dobičku in programov nagrad.

Kratkoročne plačane odsotnosti

13

Podjetje pripozna pričakovane stroške kratkoročnih zaslužkov zaposlenih v obliki plačane odsotnosti iz 11. člena, kot sledi:

(a)

v primeru nabirajočih plačanih odsotnosti, ko zaposleni opravljajo delo, ki povečuje njihovo pravico do plačanih odsotnosti v prihodnosti;

(b)

v primeru nenabirajočih plačanih odsotnosti, ko pride do odsotnosti.

14

Podjetje lahko zaposlene plača za čas odsotnosti iz različnih razlogov, med drugim zaradi dopusta, bolezni in kratkotrajne nezmožnosti za delo, materinstva oziroma očetovstva, sodelovanja v poroti in služenja vojaškega roka. Pravica do plačane odsotnosti je dveh vrst:

(a)

nabirajoča in

(b)

nenabirajoča.

15

Nabirajoče plačane odsotnosti so tiste, ki se prenesejo v naslednja obdobja in jih je mogoče izkoristiti v naslednjih obdobjih, če se pravice tekočega obdobja ne izkoristijo v celoti. Nabirajoče plačane odsotnosti so lahko zajamčene (z drugimi besedami, zaposleni so upravičeni do denarnega nadomestila za neizkoriščene pravice, ko zapustijo podjetje) ali nezajamčene (zaposleni niso upravičeni do denarnega nadomestila za neizkoriščene pravice, ko zapustijo podjetje). Obveza nastane, ko zaposleni opravijo delo, ki povečuje njihovo pravico do prihodnje plačane odsotnosti. Obveza obstaja in se pripozna, tudi če plačana odsotnost ni zajamčena, čeprav možnost, da bodo zaposleni zapustili podjetje, preden bodo izkoristili nabrane nezajamčene pravice, vpliva na merjenje te obveze.

16

Podjetje meri pričakovane stroške nabirajočih plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega pričakuje, da ga bo plačalo zaradi neizkoriščene pravice, ki se je nabrala do konca obdobja poročanja.

17

Metoda, določena v prejšnjem členu, meri obvezo po znesku dodatnih plačil, za katera se pričakuje, da se bodo pojavila zgolj zaradi dejstva, da se nabirajo zaslužki. Pogosto podjetju ni treba delati podrobnih izračunov, da bi ocenilo, da ne obstajajo pomembne obveze za neizkoriščene plačane odsotnosti. Na primer, obveza za nadomestilo za čas bolniškega dopusta je verjetno pomembna le, če obstaja formalen ali neformalen dogovor, da je mogoče neizkoriščeni plačani bolniški dopust porabiti kot plačani letni dopust.

Primer, ki pojasnjuje 16. in 17. člen

Podjetje ima 100 zaposlenih, od katerih je vsak vsako leto upravičen do petih delovnih dni plačanega bolniškega dopusta. Neizkoriščen bolniški dopust posameznega leta je mogoče prenesti v naslednje koledarsko leto. Bolniški dopust se najprej porabi iz pravic tekočega leta in nato iz prenesenega bolniškega dopusta iz prejšnjega leta (načelo LIFO). Na dan 31. decembra 20X1 je povprečna neizkoriščena pravica dva dneva na zaposlenega. Podjetje na podlagi preteklih izkušenj, za katere meni, da se bodo nadaljevale, pričakuje, da v letu 20X2 92 zaposlenih ne bo imelo več kot pet dni plačanega bolniškega dopusta in da bo povprečje za preostalih 8 zaposlenih šest dni in pol.

Podjetje pričakuje, da bo zaradi neizkoriščenih pravic, ki so se nabrale do 31. decembra 20X1, plačalo dodatnih 12 dni bolniškega dopusta (dan in pol za vsakega od 8 zaposlenih). Zato podjetje pripozna obveznost v višini 12 dni plačanega bolniškega dopusta.

18

Nenabirajoče plačane odsotnosti se ne prenašajo v naslednje leto: potečejo, če pravica v tekočem obdobju ni izkoriščena v celoti, in zaposleni niso upravičeni do denarnih nadomestil za neizkoriščene pravice, če zapustijo podjetje. Tako je pogosto pri nadomestilu za čas bolezni (v obsegu, v katerem neizkoriščena pretekla pravica ne poveča prihodnje pravice), materinskem oziroma očetovskem dopustu in plačanih odsotnostih zaradi sodelovanja v poroti ali služenja vojaškega roka. Podjetje ne pripozna nobene obveznosti ali odhodka do časa odsotnosti, ker službovanje zaposlenega ne povečuje zneska zaslužka.

Udeležba v dobičku in programi nagrad

19

Podjetje pripozna pričakovane stroške udeležbe v dobičku in plačil nagrad v skladu z 11. členom, če, in samo če:

(a)

ima sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklih dogodkov in

(b)

lahko obvezo zanesljivo oceni.

Sedanja obveza obstaja, če, in samo če, podjetje nima nobene druge realne možnosti, kot da plača.

20

Pri nekaterih programih udeležbe v dobičku prejmejo zaposleni delež dobička le, če ostanejo v podjetju določeno obdobje. Takšni programi ustvarijo posredno obvezo, ker zaposleni opravljajo delo, ki povečuje znesek, ki ga je treba plačati, če ostanejo zaposleni do konca določenega obdobja. Merjenje takšnih posrednih obvez odraža možnost, da lahko nekateri zaposleni zapustijo podjetje, ne da bi prejeli svoj delež dobička.

Primer, ki pojasnjuje 20. člen

Program udeležbe v dobičku zahteva, da podjetje plača določen del svojega letnega dobička zaposlenim, ki službujejo vse leto. Če noben zaposleni ne zapusti podjetja med letom, znaša celotno plačilo deležev v letnem dobičku 3 % dobička. Podjetje ocenjuje, da bo fluktuacija zaposlenih zmanjšala plačilo na 2,5 % dobička.

Podjetje pripozna obveznost in odhodek v višini 2,5 % dobička.

21

Podjetje lahko nima nobene pravne obveze plačati nagrado. Kljub temu imajo nekatera podjetja navado plačevati nagrade. V takšnih primerih ima podjetje posredno obvezo, ker nima nobene druge realne možnosti, kot da plača nagrado. Merjenje posredne obveze odraža možnost, da lahko nekateri zaposleni zapustijo podjetje, ne da bi prejeli nagrado.

22

Podjetje lahko zanesljivo oceni svoje pravne ali posredne obveze v zvezi s programom udeležbe v dobičku ali programom nagrad, če, in samo če:

(a)

formalne določbe programa vsebujejo formulo za določitev zneska zaslužka;

(b)

podjetje določi zneske, ki jih je treba plačati, preden so računovodski izkazi odobreni za objavo, ali

(c)

pretekle prakse jasno dokazujejo znesek posredne obveze podjetja.

23

Obveza na podlagi programa udeležbe v dobičku in programa nagrad izhaja iz službovanja zaposlenih in ne iz transakcije z lastniki podjetja. Zato podjetje stroškov programov udeležbe v dobičku in programov nagrad ne pripozna kot razdelitev dobička ampak kot odhodek.

24

Če se ne pričakuje, da bodo plačila udeležbe v dobičku in nagrad v celoti poravnana v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravljali zadevno delo, so takšna plačila drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih (glej 153.–158. člen).

Razkritja

25

Čeprav ta standard ne zahteva posebnih razkritij o kratkoročnih zaslužkih zaposlenih, lahko drugi MSRP to zahtevajo. Na primer, MRS 24 zahteva, da podjetje razkrije informacije o zaslužkih ključnega poslovodnega osebja. MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov zahteva, da podjetje razkrije odhodke za zaslužke zaposlenih.

POZAPOSLITVENI ZASLUŽKI: RAZLOČEVANJE MED PROGRAMI Z DOLOČENIMI PRISPEVKI IN PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI

26

Pozaposlitveni zaslužki vključujejo na primer:

(a)

upokojitvene zaslužke (npr. pokojnine in enkratna plačila ob upokojitvi) in

(b)

druge pozaposlitvene zaslužke, kot sta pozaposlitveno življenjsko zavarovanje in pozaposlitveno zdravstveno varstvo.

Ureditve, s katerimi podjetje zagotavlja pozaposlitvene zaslužke, so programi pozaposlitvenih zaslužkov. Podjetje uporablja ta standard pri vseh takšnih ureditvah ne glede na to, ali vključujejo ustanovitev ločenega subjekta, ki bo prejemal prispevke in plačeval zaslužke, ali ne.

27

Programi pozaposlitvenih zaslužkov se razvrstijo bodisi kot programi z določenimi prispevki bodisi kot programi z določenimi zaslužki, odvisno od gospodarske vsebine programa, ki izhaja iz njegovih temeljnih določb in pogojev.

28

Pri programih z določenimi prispevki je pravna ali posredna obveza podjetja omejena na znesek, ki ga je podjetje pripravljeno prispevati v sklad. Tako je znesek pozaposlitvenih zaslužkov, ki jih dobi zaposleni, določen z zneskom prispevkov, ki jih je plačalo podjetje (in morda tudi zaposleni) v program pozaposlitvenih zaslužkov ali zavarovalnici, skupaj z donosi naložb, ki izhajajo iz prispevkov. Zato aktuarsko tveganje (da bodo zaslužki manjši od pričakovanih) in naložbeno tveganje (da naložena sredstva ne bodo zadostovala za pričakovane zaslužke) v bistvu nosi zaposleni.

29

Obveza podjetja ni omejena na znesek, ki ga je pripravljeno prispevati v sklad, na primer kadar ima podjetje pravno ali posredno obvezo na podlagi:

(a)

formule iz programa zaslužkov, ki ni povezana zgolj z zneskom prispevkov in zahteva, da podjetje zagotovi nadaljnje prispevke, če ni dovolj sredstev za zaslužke po formuli iz programa zaslužkov;

(b)

jamstva – bodisi posrednega, prek programa, bodisi neposrednega – za določen donos na prispevke ali

(c)

tistih neformalnih praks, ki privedejo do posredne obveze. Na primer, posredna obveza se lahko poveča, če so se v podjetju v preteklosti povečevali zaslužki nekdanjih zaposlenih, da bi dohajali inflacijo, tudi če ni pravne obveze za tako ravnanje.

30

Pri programih z določenimi zaslužki:

(a)

ima podjetje obvezo dajati dogovorjene zaslužke trenutnim in nekdanjim zaposlenim ter

(b)

aktuarsko tveganje (da bodo zaslužki stali več, kot se pričakuje) in naložbeno tveganje pa v bistvu nosi podjetje. Če so aktuarske ali naložbene izkušnje slabše, kot je bilo pričakovano, se lahko obveza podjetja poveča.

31

V 32.–49. členu so pojasnjeni razlika med programi z določenimi prispevki in programi z določenimi zaslužki v okviru programov več delodajalcev, programi z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med podjetji pod skupnim obvladovanjem, državni programi in zavarovani zaslužki.

Programi več delodajalcev

32

Podjetje razvrsti program več delodajalcev glede na njegove določbe kot program z določenimi prispevki ali program z določenimi zaslužki (ob upoštevanju vsake posredne obveze, ki presega formalne določbe).

33

Če je podjetje udeleženo v programu z določenimi zaslužki več delodajalcev in se ne uporablja 34. člen:

(a)

računovodsko obravnava svoj sorazmerni delež obvez za določene zaslužke, sredstev programa in stroškov, ki so povezani s programom, na enak način kot pri vsakem drugem programu z določenimi zaslužki in

(b)

razkrije informacije, ki jih zahtevajo 135.–148. člen (razen 148.(d) člena).

34

Če pri programu več delodajalcev z določenimi zaslužki ni na voljo dovolj informacij za uporabo računovodenja določenih zaslužkov, podjetje:

(a)

računovodsko obravnava program v skladu z 51. in 52. členom, kot da bi bil program z določenimi prispevki, in

(b)

razkrije informacije, ki jih zahteva 148. člen.

35

Program več delodajalcev z določenimi zaslužki je na primer:

(a)

sproti financiran program: prispevki so določeni na ravni, za katero se pričakuje, da bo zadostovala za zaslužke, ki zapadejo v plačilo v istem obdobju, prihodnji zaslužki, zasluženi v tekočem obdobju, pa bodo plačani iz prihodnjih prispevkov, in

(b)

program, pri katerem so zaslužki zaposlenih določeni z dolžino njihovega službovanja, udeležena podjetja pa nimajo realne možnosti, da bi se umaknila iz programa, ne da bi plačala prispevke za zaslužke, ki so jih zaposleni zaslužili do datuma umika. Tak program ustvari aktuarsko tveganje za podjetje: če je končni strošek zaslužkov, že zasluženih na koncu obdobja poročanja, večji od pričakovanega, bo moralo podjetje bodisi povečati svoje prispevke bodisi prepričati zaposlene, da sprejmejo znižanje zaslužkov. Zato je takšen program program z določenimi zaslužki.

36

Če je na voljo dovolj informacij o programu več delodajalcev z določenimi zaslužki, podjetje svoj sorazmerni delež obveze za določene zaslužke, sredstev programa in stroškov pozaposlitvenih zaslužkov, ki so povezani s programom, računovodsko obravnava na enak način kot pri vsakem drugem programu z določenimi zaslužki. V nekaterih primerih pa podjetje morda svojega deleža v finančnem položaju in uspešnosti programa ne more ugotoviti dovolj zanesljivo za računovodske namene. To se lahko zgodi, če:

(a)

program izpostavlja udeležena podjetja aktuarskemu tveganju, ki je povezano s trenutnimi in nekdanjimi zaposlenimi drugih podjetij, zato ni dosledne in zanesljive podlage za razporejanje obvez, sredstev programa in stroškov na posamezna podjetja, ki sodelujejo v programu, ali

(b)

podjetje nima dostopa do dovolj informacij o programu, da bi bile izpolnjene zahteve tega standarda.

V takšnih primerih podjetje računovodsko obravnava program, kot da je program z določenimi prispevki, in razkriva dodatne informacije, kot zahteva 148. člen.

37

Med programi več delodajalcev in njihovimi udeleženci lahko obstaja pogodbeni dogovor, ki določa, kako se bo presežek v programu razdelil udeležencem (ali kako se bo financiral primanjkljaj). Udeleženec v programu več delodajalcev s takšnim dogovorom, ki program računovodsko obravnava kot program z določenimi prispevki v skladu s 34. členom, pripozna sredstvo ali obveznost, ki izhaja iz pogodbenega dogovora, in izhajajoči prihodek ali odhodek v poslovnem izidu.

Primer, ki pojasnjuje 37. člen

Podjetje je udeleženo v programu z določenimi zaslužki več delodajalcev, ki ne pripravlja ocen vrednosti programa na podlagi MRS 19. Zato program računovodsko obravnava, kot da bi bil program z določenimi prispevki. Ocena vrednosti financiranja, ki ni opravljena na podlagi MRS 19, pokaže, da ima program primanjkljaj v višini 100 milijonov DE (8). Program ima na podlagi pogodbe z udeleženimi delodajalci dogovorjen razpored prispevkov, s katerimi se bo v naslednjih petih letih odpravil primanjkljaj. Celotni prispevki podjetja po pogodbi so 8 milijonov DE.

Podjetje pripozna obveznost za prispevke, prilagojene za časovno vrednost denarja, in enak odhodek v poslovnem izidu.

38

Programi več delodajalcev se razlikujejo od programov s skupinskim upravljanjem. Program s skupinskim upravljanjem je zgolj združitev posameznih programov delodajalcev, ki se izvede, da lahko udeleženi delodajalci združijo svoja sredstva za naložbene namene ter zmanjšajo stroške upravljanja naložb in administrativne stroške, terjatve različnih delodajalcev pa so ločene v izključno korist njihovih lastnih zaposlenih. Programi s skupinskim upravljanjem pri računovodenju ne povzročajo posebnih težav, ker so informacije na razpolago sproti in jih je mogoče obravnavati na enak način kot pri vsakem drugem posameznem programu delodajalca ter ker takšni programi udeleženih podjetij ne izpostavljajo aktuarskim tveganjem, povezanim s trenutnimi in nekdanjimi zaposlenimi drugih podjetij. Opredelitve pojmov v tem standardu zahtevajo, da podjetje program s skupinskim upravljanjem razvrsti kot program z določenimi prispevki ali program z določenimi zaslužki glede na določbe programa (ob upoštevanju vsake posredne obveze, ki presega formalne določbe).

39

Podjetje pri določanju časa pripoznanja in načina merjenja obveznosti, ki se nanaša na prenehanje programa več delodajalcev z določenimi zaslužki ali na umik podjetja iz programa več delodajalcev z določenimi zaslužki, uporablja MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

Programi z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med podjetji pod skupnim obvladovanjem

40

Programi z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med različnimi podjetji pod skupnim obvladovanjem, na primer obvladujočim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji, niso programi več delodajalcev.

41

Podjetje, ki je udeleženo v takšnem programu, pridobi informacije o programu kot celoti, merjenem v skladu s tem standardom na podlagi predpostavk, ki se uporabljajo za program kot celoto. Če obstaja pogodbeni dogovor ali je določena politika za zaračunavanje čistih stroškov določenih zaslužkov posameznim podjetjem v skupini za program kot celoto, merjen v skladu s tem standardom, podjetje v svojih ločenih ali posameznih računovodskih izkazih pripozna tako zaračunani čisti strošek določenih zaslužkov. Če takšnega pogodbenega dogovora ali politike ni, se čisti strošek določenih zaslužkov pripozna v ločenih ali posameznih računovodskih izkazih podjetja v skupini, ki je pravno gledano delodajalec, ki sponzorira program. Druga podjetja v skupini v svojih ločenih ali posameznih računovodskih izkazih pripoznajo strošek, ki je enak njihovemu prispevku, ki ga je treba plačati v obdobju.

42

Udeležba v takšnem programu je transakcija s povezanimi osebami za vsako posamezno podjetje v skupini. Zato podjetje v svojih ločenih ali posameznih računovodskih izkazih razkrije informacije, ki jih zahteva 149. člen.

Državni programi

43

Podjetje računovodsko obravnava državni program na enak način kot program več delodajalcev (glej 32.–39. člen).

44

Državni programi so vzpostavljeni z zakonodajo, da bi zajemali vsa podjetja (ali vsa podjetja posamezne kategorije, na primer neke panoge), upravlja pa jih državni ali lokalni upravni organ ali kak drug organ (na primer neodvisna agencija, ustanovljena točno s tem namenom), ki ga poročajoče podjetje ne obvladuje ali na katerega nima vpliva. Nekateri programi, ki jih vzpostavi podjetje, zagotavljajo tako obvezne zaslužke, ki nadomeščajo tiste, ki bi bili sicer zajeti z državnim programom, kot tudi dodatne prostovoljne zaslužke. Takšni programi niso državni programi.

45

Državni programi so glede na obvezo podjetja v okviru programa označeni kot programi z določenimi zaslužki ali programi z določenimi prispevki. Mnogi državni programi se financirajo sproti: prispevki so določeni na ravni, za katero se pričakuje, da bo zadostovala za potrebne zaslužke, ki zapadejo v plačilo v istem obdobju; prihodnji zaslužki, zasluženi v tekočem obdobju, pa bodo plačani iz prihodnjih prispevkov. Kljub temu podjetje v večini državnih programov nima pravne ali posredne obveze plačati takšne prihodnje zaslužke: njegova edina obveza je plačati prispevke, ko zapadejo v plačilo, in če preneha zaposlovati člane državnega programa, ni obvezano plačati zaslužke, ki so jih zaslužili njegovi lastni zaposleni v prejšnjih letih. Zato so državni programi praviloma programi z določenimi prispevki. Če pa je državni program program z določenimi zaslužki, podjetje uporablja 32.–39. člen.

Zavarovani zaslužki

46

Podjetje lahko plačuje zavarovalne premije, da bi financiralo program pozaposlitvenih zaslužkov. Podjetje tak program obravnava kot program z določenimi prispevki, razen če bo imelo (bodisi neposredno bodisi posredno, prek programa) pravno ali posredno obvezo:

(a)

plačati zaslužke zaposlenih neposredno, ko zapadejo v plačilo, ali

(b)

plačati nadaljnje zneske, če zavarovalec ne plača vseh prihodnjih zaslužkov zaposlenih, ki se nanašajo na službovanje zaposlenih v tekočem in v preteklih obdobjih.

Če podjetje obdrži takšno pravno ali posredno obvezo, obravnava program kot program z določenimi zaslužki.

47

Za zaslužke, ki so zavarovani z zavarovalno polico, ni nujno potrebno, da so neposredno ali samodejno povezani z obvezo podjetja za zaslužke zaposlenih. Pri programih pozaposlitvenih zaslužkov, ki vključujejo zavarovalne police, se razlikuje med računovodenjem in financiranjem enako kot pri drugih financiranih programih.

48

Kadar podjetje financira obvezo za pozaposlitvene zaslužke s prispevki k zavarovalni polici, po kateri (neposredno, posredno prek programa, prek mehanizma za določanje prihodnjih premij ali prek razmerja z zavarovateljem kot povezano osebo) obdrži pravno ali posredno obvezo, plačilo premij ne zadošča za pripoznanje kot ureditev določenih prispevkov. Iz tega sledi, da podjetje:

(a)

računovodsko obravnava kvalificirano zavarovalno polico kot sredstvo programa (glej 8. člen) in

(b)

pripozna druge zavarovalne police kot pravice do povračila (če police ustrezajo merilu iz 116. člena).

49

Če je zavarovalna polica na ime posameznega udeleženca programa ali skupine udeležencev programa in podjetje nima nobene pravne ali posredne obveze kriti kakršno koli izgubo po polici, podjetje nima obveze plačati zaslužke zaposlenim, za njihovo plačilo pa je odgovoren izključno zavarovatelj. Plačevanje točno določenih premij po takšnih pogodbah je vsebinsko bolj poravnavanje obveze za zaslužke zaposlenih kot naložba za izpolnjevanje obveze. Iz tega sledi, da podjetje nima več sredstva oziroma obveznosti. Zato obravnava takšna plačila kot prispevke v program z določenimi prispevki.

POZAPOSLITVENI ZASLUŽKI: PROGRAMI Z DOLOČENIMI PRISPEVKI

50

Računovodenje programov z določenimi prispevki je preprosto, ker je obveza poročajočega podjetja za vsako obdobje določena z zneski, ki jih je treba prispevati za tisto obdobje. Zaradi tega niso potrebne aktuarske predpostavke za merjenje obveze ali odhodka in ni možnosti za aktuarski dobiček ali izgubo. Poleg tega se obveze merijo brez diskontiranja, razen če se ne pričakuje, da bodo v celoti poravnane v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravili zadevno delo.

Pripoznavanje in merjenje

51

Ko zaposleni v določenem obdobju službuje v podjetju, podjetje v zameno za to službovanje pripozna obveznost za prispevke v program z določenimi prispevki:

(a)

kot obveznost (vnaprej vračunan odhodek) po odštetju vseh že plačanih prispevkov. Če že plačani prispevki presegajo prispevke za službovanje pred koncem obdobja poročanja, podjetje pripozna ta presežek kot sredstvo (vnaprej plačan odhodek) v obsegu, v katerem bo vnaprejšnje plačilo privedlo na primer do zmanjšanja prihodnjih plačil ali do denarnih povračil;

(b)

kot odhodek, razen če drug MSRP zahteva ali dovoljuje vključitev prispevkov v stroške oziroma nabavno vrednost sredstva (glej na primer MRS 2 in MRS 16).

52

Če se ne pričakuje, da bodo prispevki v program z določenimi prispevki v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravljali zadevno delo, se diskontirajo z uporabo diskontne stopnje, določene v 83. členu.

Razkritja

53

Podjetje razkrije pripoznani znesek kot odhodek za programe z določenimi prispevki.

54

Kadar to zahteva MRS 24, razkrije podjetje informacije o prispevkih v programe z določenimi prispevki za ključno poslovodno osebje.

POZAPOSLITVENI ZASLUŽKI: PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI

55

Računovodenje programov z določenimi zaslužki je zapleteno, ker so potrebne aktuarske predpostavke za merjenje obvez in odhodkov ter obstaja možnost za nastanek aktuarskih dobičkov in izgub. Poleg tega se obveze merijo z diskontiranjem, ker se lahko poravnajo več let po koncu obdobja, v katerem so zaposleni opravili zadevno delo.

Pripoznavanje in merjenje

56

Programi z določenimi zaslužki so lahko brez financiranja ali pa se v celoti ali delno financirajo s prispevki podjetja, in včasih njegovih zaposlenih, v podjetje ali sklad, ki je pravno ločen od poročajočega podjetja in se iz njega plačujejo zaslužki zaposlenim. Plačilo financiranih zaslužkov je ob zapadlosti odvisno ne samo od finančnega položaja in donosnosti naložb sklada, temveč tudi od sposobnosti in pripravljenosti podjetja, da nadomesti vsak primanjkljaj sredstev sklada. Tako podjetje v bistvu zavaruje aktuarska in naložbena tveganja, ki so povezana s programom. Zaradi tega odhodki, pripoznani pri programu z določenimi zaslužki, niso nujno enaki znesku prispevkov, ki zapadejo v plačilo v obdobju.

57

Računovodenje programa z določenimi zaslužki v podjetju vključuje naslednje korake:

(a)

določitev primanjkljaja ali presežka. To vključuje:

(i)

uporabo aktuarske metode, tj. metode predvidene pomembnosti enot, za zanesljivo oceno končnih stroškov zaslužkov, ki so jih zaposleni dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih (glej 67.–69. člen). V ta namen mora podjetje določiti, koliko zaslužkov je mogoče pripisati tekočemu in preteklim obdobjem (glej 70.–74. člen), ter izdelati ocene (aktuarske predpostavke) o demografskih spremenljivkah (kot so fluktuacija in umrljivost zaposlenih) in finančnih spremenljivkah (kot so prihodnja povečanja plač in zdravstvenih stroškov), ki bodo vplivale na stroške zaslužkov (glej 75.–98. člen);

(ii)

diskontiranje teh zaslužkov za določitev sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke in stroškov sprotnega službovanja (glej 67.–69. in 83.–86. člen);

(iii)

odštetje poštene vrednosti vseh sredstev programa (glej 113.–115. člen) od sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke;

(b)

določitev zneska čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) kot znesek primanjkljaja ali presežka, določenega v (a) in prilagojenega za morebitne učinke omejitve čistega sredstva določenih zaslužkov na zgornjo mejo sredstva (glej 64. člen);

(c)

določitev zneskov, ki se pripoznajo v poslovnem izidu:

(i)

stroškov sprotnega službovanja (glej 70.–74. člen in 122.A člen);

(ii)

vseh stroškov preteklega službovanja in dobičkov ali izgub pri poravnavi (glej 99.–112. člen);

(iii)

čistih obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) (glej 123.–126. člen);

(d)

ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov), ki se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu, kar obsega:

(i)

aktuarske dobičke in izgube (glej 128. in 129. člen);

(ii)

donos sredstev programa, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) (glej 130. člen), in

(iii)

vse spremembe učinka zgornje meje sredstva (glej 64. člen), razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov).

Kadar ima podjetje več kot en program z določenimi zaslužki, uporablja te postopke za vsak pomemben program posebej.

58

Podjetje določa znesek čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) dovolj redno, da se pripoznani zneski v računovodskih izkazih ne razlikujejo pomembno od zneskov, ki bi bili določeni na koncu obdobja poročanja.

59

Ta standard priporoča, vendar ne zahteva, da podjetje v merjenje vseh pomembnih obvez za pozaposlitvene zaslužke vključi usposobljenega aktuarja. Iz praktičnih razlogov lahko podjetje od usposobljenega aktuarja zahteva, da podrobno oceni vrednost obvez pred koncem obdobja poročanja. Kljub temu je treba izide takšne ocene vrednosti posodobiti za vse pomembne transakcije in druge pomembne spremembe, ki se pojavijo v danih okoliščinah (tudi spremembe tržnih cen in obrestnih mer) do konca obdobja poročanja.

60

V nekaterih primerih lahko ocene, povprečja in poenostavitve pri izračunavanju dajo zanesljive približke podrobnih izračunov, ki so pojasnjeni v tem standardu.

Računovodenje posrednih obvez

61

Podjetje na podlagi formalnih določb programa z določenimi zaslužki poleg svoje pravne obveze računovodsko obravnava tudi posredne obveze, ki izhajajo iz njegovih neformalnih praks. Neformalne prakse povzročijo nastanek posrednih obvez, kadar podjetje nima nobene druge realne možnosti kot plačati zaslužke zaposlenim. Primer posredne obveze je, kadar bi sprememba neformalnih praks podjetja povzročila nesprejemljivo škodo njegovemu razmerju z zaposlenimi.

62

Formalne določbe programa z določenimi zaslužki lahko podjetju dovoljujejo, da ukine obvezo iz programa. Kljub temu pa podjetje ponavadi težko ukine obvezo iz programa (brez plačila), če želi obdržati zaposlene. Zato se ob odsotnosti nasprotnih dokazov pri računovodenju pozaposlitvenih zaslužkov predpostavlja, da bo podjetje, ki trenutno obljublja takšne zaslužke, tako ravnalo tudi v preostali delovni dobi zaposlenih.

Izkaz finančnega položaja

63

Podjetje pripozna čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) v izkazu finančnega položaja.

64

Če ima podjetje v programu z določenimi zaslužki presežek, čisto sredstvo določenih zaslužkov izmeri po nižji izmed naslednjih vrednosti:

(a)

presežku v programu z določenimi zaslužki in

(b)

zgornji meji sredstva, ki se določi z uporabo diskontne stopnje iz 83. člena.

65

Čisto sredstvo določenih zaslužkov lahko nastane, če je bil program z določenimi zaslužki preveč financiran ali če so se pojavili aktuarski dobički. Podjetje v takšnih primerih pripozna čisto sredstvo določenih zaslužkov, ker:

(a)

obvladuje vir, tj. sposobnost uporabljati presežek in z njim ustvarjati prihodnje koristi;

(b)

je takšno obvladovanje posledica preteklih dogodkov (prispevkov, ki jih je plačalo podjetje, in službovanja, ki so ga opravili zaposleni) in

(c)

ima na voljo prihodnje gospodarske koristi v obliki zmanjšanja prihodnjih prispevkov ali denarnega povračila, bodisi neposredno podjetju bodisi posredno drugemu programu, ki ima primanjkljaj. Zgornja meja sredstva je sedanja vrednost takšnih prihodnjih zaslužkov.

Pripoznavanje in merjenje: sedanja vrednost obvez za določene zaslužke in stroškov sprotnega službovanja

66

Na končne stroške programa z določenimi zaslužki lahko vpliva mnogo spremenljivk, kot so končne plače, fluktuacija in umrljivost zaposlenih, prispevki zaposlenih in trendi zdravstvenih stroškov. Končni stroški programa so negotovi in takšna negotovost utegne trajati precej časa. Da bi izmerili sedanjo vrednost obvez za pozaposlitvene zaslužke in z njimi povezane stroške sprotnega službovanja, je treba:

(a)

uporabiti aktuarsko metodo ocenjevanja vrednosti (glej 67.–69. člen);

(b)

pripisati zaslužke obdobjem službovanja (glej 70.–74. člen) in

(c)

oblikovati aktuarske predpostavke (glej 75.–98. člen).

Aktuarska metoda ocenjevanja vrednosti

67

Podjetje pri ugotavljanju sedanje vrednosti svojih obvez za določene zaslužke in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja ter, kjer je ustrezno, stroškov preteklega službovanja uporablja metodo predvidene pomembnosti enot.

68

Metoda predvidene pomembnosti enot (včasih poznana kot metoda vnaprejšnjega vračunavanja zaslužkov v sorazmerju z opravljenim službovanjem ali kot metoda zaslužkov na leta službovanja) obravnava vsako obdobje službovanja, kot da povzroči dodatno enoto pravice do zaslužkov (glej 70.–74. člen), in pri sestavljanju končne obveze meri vsako enoto posebej (glej 75.–98. člen).

Primer, ki pojasnjuje 68. člen

Zaslužek v enkratnem znesku je treba plačati ob prenehanju službovanja in je enak 1 % končne plače za vsako leto službovanja. Plača v 1. letu je 10 000 DE in predpostavlja se, da se bo vsako leto povečala za 7 % (obrestne obresti). Uporabljena diskontna stopnja znaša 10 % letno. Naslednja tabela prikazuje, kako se obveza oblikuje pri zaposlenemu, za katerega se pričakuje, da bo zapustil podjetje na koncu 5. leta, ob predpostavki, da se aktuarske predpostavke ne spreminjajo. Zaradi poenostavitve ta primer zanemarja dodatne prilagoditve, potrebne za prikaz verjetnosti, da utegne zaposleni zapustiti podjetje prej ali pozneje.

Leto

1

2

3

4

5

 

DE

DE

DE

DE

DE

Zaslužki, pripisani:

 

 

 

 

 

prejšnjim letom

0

131

262

393

524

tekočemu letu (1 % končne plače)

131

131

131

131

131

tekočemu in prejšnjim letom

131

262

393

524

655

Začetna obveza

89

196

324

476

Obresti po 10 %

9

20

33

48

Stroški sprotnega službovanja

89

98

108

119

131

Končna obveza

89

196

324

476

655

Opomba:

1

Začetna obveza je sedanja vrednost zaslužkov, pripisanih prejšnjim letom.

2

Stroški sprotnega službovanja so sedanja vrednost zaslužkov, pripisanih tekočemu letu.

3

Končna obveza je sedanja vrednost zaslužkov, pripisanih tekočemu in prejšnjim letom.

69

Podjetje diskontira celotno obvezo za pozaposlitvene zaslužke, tudi če se pričakuje, da bo del obveze poravnan v dvanajstih mesecih po obdobju poročanja.

Pripisovanje zaslužkov obdobjem službovanja

70

Pri ugotavljanju sedanje vrednosti svojih obvez za določene zaslužke in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja ter, kjer je ustrezno, stroškov preteklega službovanja podjetje pripisuje zaslužke obdobjem službovanja na podlagi formule za zaslužke iz programa. Če pa službovanje zaposlenega v poznejših letih privede do pomembno višje ravni zaslužkov kot v prvih letih, podjetje pripisuje zaslužke časovno enakomerno od:

(a)

datuma, ko je službovanje zaposlenega prvič privedlo do zaslužkov po programu (ne glede na to, ali so zaslužki odvisni od nadaljnjega službovanja ali ne), do

(b)

datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne bo privedlo do pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov po programu razen tistih iz nadaljnjih povečanj plače.

71

Metoda predvidene pomembnosti enot zahteva, da podjetje pripiše zaslužke tekočemu obdobju (da bi določilo stroške sprotnega službovanja) ter tekočemu in preteklim obdobjem (da bi določilo sedanjo vrednost obvez za določene zaslužke). Podjetje pripiše zaslužke obdobjem, v katerih nastane obveza zagotavljati pozaposlitvene zaslužke. Ta obveza nastane, ko zaposleni službujejo v zameno za pozaposlitvene zaslužke, ki jih bo podjetje po pričakovanjih plačalo v prihodnjih obdobjih poročanja. Aktuarske metode podjetju omogočajo, da takšno obvezo meri dovolj zanesljivo, da se upraviči pripoznanje obveznosti.

Primera, ki pojasnjujeta 71. člen

1

Program z določenimi zaslužki zagotavlja zaslužek v enkratnem znesku 100 DE, plačljiv ob upokojitvi, za vsako leto službovanja.

Zaslužek 100 DE se pripiše vsakemu letu. Stroški sprotnega službovanja so sedanja vrednost 100 DE. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke je sedanja vrednost 100 DE, pomnožena s številom let službovanja do konca obdobja poročanja.

Če je zaslužek plačljiv takoj, ko zaposleni zapusti podjetje, stroški sprotnega službovanja in sedanja vrednost obveze za določene zaslužke odražajo datum, na katerega bo zaposleni po pričakovanjih zapustil podjetje. Tako so zaradi učinka diskontiranja manjši od zneska, ki bi se določil, če bi zaposleni zapustil podjetje na koncu obdobja poročanja.

2

Program zagotavlja mesečno pokojnino v višini 0,2 % končne plače za vsako leto službovanja. Pokojnina se plačuje od starosti 65 let.

Zaslužek, enak sedanji vrednosti mesečne pokojnine v višini 0,2 % ocenjene končne plače na pričakovani datum upokojitve, ki se bo izplačeval od pričakovanega datuma upokojitve do pričakovanega datuma smrti, se pripiše vsakemu letu službovanja. Stroški sprotnega službovanja so sedanja vrednost tega zaslužka. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke je sedanja vrednost mesečnih plačil pokojnine v znesku 0,2 % končne plače, ki se pomnoži s številom let službovanja do konca obdobja poročanja. Stroški sprotnega službovanja in sedanja vrednost obveze za določene zaslužke se diskontirajo, ker se plačevanje pokojnine prične pri starosti 65 let.

72

Službovanje zaposlenega povzroči obvezo v okviru programa z določenimi zaslužki, tudi če so zaslužki odvisni od službovanja v prihodnosti (z drugimi besedami, niso zajamčeni). Službovanje zaposlenega pred datumom, na katerega postane zaslužek zajamčen, povečuje posredno obvezo, ker je na koncu vsakega naslednjega obdobja poročanja obseg prihodnjega službovanja, ki ga mora opraviti zaposleni, preden je upravičen do zaslužka, manjši. Pri merjenju svoje obveze za določene zaslužke upošteva podjetje verjetnost, da nekateri zaposleni morda ne bodo izpolnili nobene zahteve za zajamčenost zaslužkov. Podobno, čeprav nekateri pozaposlitveni zaslužki, na primer zaslužki za zdravstveno varstvo po koncu zaposlitve, postanejo plačljivi šele, ko pride do določenega dogodka po tem, ko zaposleni ni več zaposlen, obveza nastane, ko zaposleni službuje, kar bo zagotovilo pravico do zaslužka, če pride do tega določenega dogodka. Verjetnost, da bo do določenega dogodka prišlo, vpliva na merjenje obveze, vendar ne določa, ali obveza obstaja.

Primera, ki pojasnjujeta 72. člen

1

V skladu s programom se plača zaslužek v višini 100 DE za vsako leto službovanja. Zaslužki postanejo zajamčeni po desetih letih službovanja.

Zaslužek 100 DE se pripiše vsakemu letu. V vsakem od prvih desetih let stroški sprotnega službovanja in sedanja vrednost obveze odražajo verjetnost, da zaposleni morda ne bo dopolnil deset let službovanja.

2

V skladu s programom se plača zaslužek v višini 100 DE za vsako leto službovanja razen za službovanje pred starostjo 25 let. Zaslužki postanejo zajamčeni takoj.

Službovanju pred starostjo 25 let se ne pripišejo nobeni zaslužki, ker službovanje pred tem ne vodi do zaslužkov (pogojnih ali brezpogojnih). Zaslužek v višini 100 DE se pripiše vsakemu naslednjemu letu.

73

Obveza se povečuje do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne privede več do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov. Zato se vsi zaslužki pripišejo obdobjem, ki se končajo na ta datum ali prej. Zaslužki se pripišejo posameznim obračunskim obdobjem na podlagi formule za zaslužke iz programa. Če pa bo službovanje zaposlenega v poznejših letih privedlo do pomembno višje ravni zaslužkov kot v prvih letih, pripisuje podjetje zaslužke časovno enakomerno do datuma, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne privede več do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov. To je zato, ker bo službovanje zaposlenega v celotnem obdobju na koncu privedlo do zaslužkov na tej višji ravni.

Primeri, ki pojasnjujejo 73. člen

1

Program zagotavlja plačilo zaslužka v enkratnemu znesku 1 000 DE, ki postane zajamčen po desetih letih službovanja. Program ne zagotavlja nobenih nadaljnjih zaslužkov za nadaljnje službovanje.

Zaslužek v višini 100 DE (1 000 DE deljeno z deset) se pripiše vsakemu od prvih desetih let.

Stroški sprotnega službovanja v vsakem od prvih desetih let odražajo verjetnost, da zaposleni morda ne bo dopolnil deset let službovanja. Naslednjim letom se ne pripišejo nobeni zaslužki.

2

Program zagotavlja plačilo upokojitvenega zaslužka v enkratnem znesku 2 000 DE vsem zaposlenim, ki so še zaposleni v starosti 55 let po dvajsetih letih službovanja ali ki so še zaposleni v starosti 65 let ne glede na dolžino službovanja.

Pri zaposlenih, ki se vključijo v program pred starostjo 35 let, službovanje najprej privede do zaslužkov po programu za starost 35 let (zaposleni lahko zapusti podjetje v starosti 30 let in se vrne v starosti 33 let, ne da bi to vplivalo na znesek ali časovni okvir zaslužkov). Ti zaslužki so pogojeni z nadaljnjim službovanjem. Službovanje po starosti 55 let tudi ne privede do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov. Pri teh zaposlenih podjetje pripiše zaslužek 100 DE (2 000 DE deljeno z 20) vsakemu letu od starosti 35 let do starosti 55 let.

Pri zaposlenih, ki se vključijo v program med 35. in 45. letom starosti, službovanje več kot dvajset let ne bo privedlo do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov. Pri teh zaposlenih podjetje pripiše zaslužek 100 (2 000 deljeno z 20) vsakemu od prvih dvajsetih let.

Pri zaposlenemu, ki se vključi v program pri starosti 55 let, službovanje več kot deset let ne privede do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov. Pri tem zaposlenem podjetje pripiše zaslužek 200 DE (2 000 deljeno z 10) vsakemu od prvih desetih let.

Pri vseh zaposlenih stroški sprotnega službovanja in sedanja vrednost obveze odražajo verjetnost, da morda ne bodo dosegli potrebne dobe službovanja.

3

V skladu s programom pozaposlitvenega zdravstvenega varstva se povrne 40 odstotkov zdravstvenih stroškov zaposlenega po koncu zaposlitve, če zaposleni zapusti podjetje po več kot desetih in manj kot dvajsetih letih službovanja, in 50 odstotkov teh stroškov, če zaposleni zapusti podjetje po dvajsetih ali več letih službovanja.

Na podlagi formule za zaslužke iz programa podjetje vsakemu od prvih desetih let pripiše 4 odstotke (40 odstotkov deljeno z deset) sedanje vrednosti pričakovanih zdravstvenih stroškov in vsakemu od naslednjih desetih let 1 odstotek (10 odstotkov deljeno z deset). Stroški sprotnega službovanja v vsakem letu odražajo verjetnost, da zaposleni morda ne bo dosegel potrebne dobe službovanja, da bi zaslužil del ali vse zaslužke. Pri zaposlenih, za katere se pričakuje, da bodo zapustili podjetje v desetih letih, se ne pripišejo nobeni zaslužki.

4

V skladu s programom pozaposlitvenega zdravstvenega varstva se povrne 10 odstotkov zdravstvenih stroškov zaposlenega po koncu zaposlitve, če zaposleni zapusti podjetje po več kot desetih in manj kot dvajsetih letih službovanja, in 50 odstotkov teh stroškov, če zaposleni zapusti podjetje po dvajsetih ali več letih službovanja.

Službovanje v poznejših letih bo privedlo do pomembno višje ravni zaslužkov kot v prvih letih. Zato pri zaposlenih, pri katerih se pričakuje, da bodo zapustili podjetje po dvajsetih ali več letih, podjetje pripisuje zaslužke časovno enakomerno v skladu z 71. členom. Službovanje po več kot dvajsetih letih ne privede do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov. Zato je zaslužek, pripisan vsakemu od prvih dvajsetih let, 2,5 odstotka (50 odstotkov deljeno z dvajset) sedanje vrednosti pričakovanih zdravstvenih stroškov.

Pri zaposlenih, za katere se pričakuje, da bodo zapustili podjetje v desetih do dvajsetih letih, je zaslužek, ki se pripiše v vsakem od prvih desetih let, 1 odstotek sedanje vrednosti pričakovanih zdravstvenih stroškov.

Pri teh zaposlenih se službovanju med koncem desetega leta in ocenjenim datumom zapustitve podjetja ne pripisujejo nobeni zaslužki.

Pri zaposlenih, za katere se pričakuje, da bodo zapustili podjetje v desetih letih, se ne pripišejo nobeni zaslužki.

74

Če je znesek zaslužka stalen delež končne plače za vsako leto službovanja, povečanje plač v prihodnosti vpliva na znesek, potreben za poravnavo obveze za službovanje pred koncem obdobja poročanja, vendar ne ustvari dodatne obveze. Zato:

(a)

v skladu s 70.(b) členom povečanje plač ne privede do nadaljnjih zaslužkov, tudi če so zneski zaslužkov odvisni od končne plače, in

(b)

je znesek zaslužka, pripisan vsakemu obdobju, stalen delež plače, s katero je zaslužek povezan.

Primer, ki pojasnjuje 74. člen

Zaposleni so upravičeni do zaslužkov v višini 3 odstotkov končne plače za vsako leto službovanja pred starostjo 55 let.

Zaslužek 3 odstotkov od ocenjene končne plače se pripiše vsakemu letu do starosti 55 let. To je datum, ko nadaljnje službovanje zaposlenega ne privede do nobenega pomembnega zneska nadaljnjih zaslužkov po programu. Službovanju po tej starosti se ne pripisujejo nobeni zaslužki.

Aktuarske predpostavke

75

Aktuarske predpostavke so nepristranske in medsebojno združljive.

76

Aktuarske predpostavke so najboljše ocene spremenljivk, ki bodo v podjetju določile končne stroške zagotavljanja pozaposlitvenih zaslužkov. Aktuarske predpostavke obsegajo:

(a)

demografske predpostavke o prihodnjih značilnostih trenutnih in nekdanjih zaposlenih (in njihovih vzdrževanih družinskih članov), ki so upravičeni do zaslužkov. Demografske predpostavke obravnavajo na primer:

(i)

umrljivost (glej 81. in 82. člen),

(ii)

stopnje fluktuacije zaposlenih, invalidnosti in zgodnjega upokojevanja,

(iii)

delež članov programa z vzdrževanimi družinskimi člani, ki bodo upravičeni do zaslužkov,

(iv)

delež članov programa, ki bodo izbrali vsako obliko možnosti plačila, ki je na voljo glede na določbe programa, in

(v)

stopnje zahtevkov pri programih zdravstvenega varstva;

(b)

finančne predpostavke, ki obravnavajo na primer:

(i)

diskontno stopnjo (glej 83.–86. člen),

(ii)

raven zaslužkov razen stroškov zaslužkov, ki jih morajo plačati zaposleni, in prihodnjo raven plač (glej 87.–95. člen),

(iii)

v primeru kritja zdravstvenih stroškov prihodnje zdravstvene stroške, vključno s stroški obravnavanja zahtevkov (tj. stroški, ki nastanejo pri obdelavi in reševanju zahtevkov, vključno s pravnimi stroški in stroški agentov za poravnavo) (glej 96.–98. člen), in

(iv)

davke, ki se morajo iz programa plačati na prispevke, povezane s službovanjem pred datumom poročanja, ali na zaslužke, ki izhajajo iz tega službovanja.

77

Aktuarske predpostavke so nepristranske, če niso niti nepreudarne niti preveč previdne.

78

Aktuarske predpostavke so medsebojno združljive, če odražajo gospodarska razmerja med dejavniki, kot so inflacija, stopnje povečanja plač in diskontne stopnje. Na primer, vse predpostavke, ki so odvisne od določene ravni inflacije (kot so predpostavke o obrestnih merah ter povečanju plač in drugih zaslužkov) v katerem koli prihodnjem obdobju, predpostavljajo enako raven inflacije v tem obdobju.

79

Podjetje določi diskontno stopnjo in druge finančne predpostavke po nominalni (neprilagojeni) vrednosti, razen če so ocene po realni vrednosti (prilagojeni za inflacijo) zanesljivejše, na primer v hiperinflacijskem gospodarstvu (glej MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih), ali kjer so zaslužki vezani na indeks in obstaja globok trg na indekse vezanih obveznic v isti valuti ter z enakimi ročnostmi.

80

Finančne predpostavke temeljijo na tržnih pričakovanjih na koncu obdobja poročanja za obdobje, v katerem je treba poravnati obveze.

Aktuarske predpostavke: umrljivost

81

Podjetje določi predpostavke glede umrljivosti ob upoštevanju svoje najboljše ocene umrljivosti članov programa tako v času službovanja kot po njem.

82

Podjetje pri ocenjevanju končnih stroškov zaslužkov upošteva pričakovane spremembe umrljivosti, na primer tako, da standardne tabele umrljivosti popravi za ocene glede izboljšanja stopenj umrljivosti.

Aktuarske predpostavke: diskontna stopnja

83

Stopnja, uporabljena za diskontiranje obvez za pozaposlitvene zaslužke (financirane in nefinancirane), se določi z upoštevanjem tržnih donosov visokokakovostnih podjetniških obveznic na koncu obdobja poročanja. Pri valutah, za katere ni globokega trga takšnih visokokakovostnih podjetniških obveznic, se uporabi tržni donos (na koncu obdobja poročanja) državnih obveznic, denominiranih v tej valuti. Valuta in ročnost podjetniških obveznic ali državnih obveznic sta skladna z valuto in ocenjenim trajanjem obvez za pozaposlitvene zaslužke.

84

Aktuarska predpostavka, ki ima pomemben vpliv, je diskontna stopnja. Diskontna stopnja odraža časovno vrednost denarja, ne pa aktuarskega ali naložbenega tveganja. Poleg tega diskontna stopnja ne odraža za podjetje značilnega kreditnega tveganja, ki ga nosijo njegovi upniki, in tudi ne tveganja, da se lahko prihodnje izkušnje razlikujejo od aktuarskih predpostavk.

85

Diskontna stopnja odraža ocenjeni časovni okvir plačevanja zaslužkov. V praksi podjetje pogosto uporabi enotno tehtano povprečno diskontno stopnjo, ki odraža ocenjeni časovni okvir in zneske plačil zaslužkov ter valuto, v kateri jih je treba plačati.

86

V nekaterih primerih ni globokega trga obveznic z dovolj dolgo zapadlostjo, ki bi se ujemala z ocenjeno zapadlostjo vseh plačil zaslužkov. V takšnih primerih podjetje uporabi trenutne tržne stopnje z ustrezno ročnostjo za diskontiranje bolj kratkoročnih plačil, pri daljših zapadlostih pa diskontno stopnjo oceni z ekstrapolacijo trenutnih tržnih stopenj vzdolž krivulje donosa. Za diskontno mero, uporabljeno pri tistem delu zaslužkov, ki je plačljiv po končni zapadlosti razpoložljivih podjetniških ali državnih obveznic, ni verjetno, da bo posebej vplivala na skupno sedanjo vrednost obvez za določene zaslužke.

Aktuarske predpostavke: plače, drugi zaslužki in zdravstveni stroški

87

Podjetje meri obveze za določene zaslužke tako, da odražajo:

(a)

zaslužke po določbah programa (ali tiste, ki izhajajo iz kake posredne obveze, ki presega te določbe) na koncu obdobja poročanja;

(b)

ocenjena prihodnja povečanja plač, ki vplivajo na zaslužke, ki jih bo treba plačati;

(c)

učinek kakršne koli omejitve delodajalčevega deleža v stroških prihodnjih zaslužkov;

(d)

prispevke zaposlenih ali tretjih oseb, ki zmanjšujejo končni strošek teh zaslužkov za podjetje, in

(e)

ocenjene prihodnje spremembe ravni morebitnih državnih podpor, ki vplivajo na zaslužke po programu z določenimi zaslužki, če, in samo če:

(i)

so takšne spremembe zakonsko sprejete pred koncem obdobja poročanja ali

(ii)

pretekli podatki ali drugi zanesljivi dokazi kažejo, da se bodo te državne podpore spremenile na kak predvidljiv način, na primer v skladu s prihodnjimi spremembami splošnih ravni cen ali splošnih ravni plač.

88

Aktuarske predpostavke odražajo prihodnje spremembe zaslužkov, ki so določene s formalnimi določbami programa (ali s posredno obvezo, ki presega te določbe) na koncu obdobja poročanja. Tako je na primer, kadar:

(a)

so se v podjetju v preteklosti povečali zaslužki, na primer zaradi blažitve učinkov inflacije, in ni znakov, da se bo ta praksa v prihodnosti spremenila;

(b)

je podjetje obvezano, bodisi s formalnimi določbami programa (ali s posredno obvezo, ki presega te določbe) bodisi z zakonodajo, uporabiti vsak presežek v programu v korist njegovih udeležencev (glej 108.(c) člen) ali

(c)

se zaslužki spreminjajo glede na cilj v zvezi z uspešnostjo ali druga merila. Program lahko na primer določa, da se bodo v primeru nezadostnih sredstev programa izplačali nižji zaslužki ali zahtevali dodatni prispevki zaposlenih. Merjenje obveze odraža najboljšo oceno učinka cilja v zvezi z uspešnostjo ali drugih meril.

89

Aktuarske predpostavke ne odražajo prihodnjih sprememb zaslužkov, ki niso določene s formalnimi določbami programa (ali s posredno obvezo) na koncu obdobja poročanja. Take spremembe privedejo do:

(a)

stroškov preteklega službovanja v obsegu, v katerem spreminjajo zaslužke za službovanje pred spremembo, in

(b)

stroškov sprotnega službovanja za obdobja po spremembi v obsegu, v katerem spreminjajo zaslužke za službovanje po spremembi.

90

Ocene prihodnjih povečanj plač upoštevajo inflacijo, delovno dobo, napredovanje in druge ustrezne dejavnike, na primer ponudbo in povpraševanje na trgu dela.

91

Nekateri programi z določenimi zaslužki omejujejo prispevke, ki jih mora plačati podjetje. Pri končnem strošku zaslužkov se upošteva učinek omejitve prispevkov. Učinek omejitve prispevkov se določi v krajšem od naslednjih obdobij:

(a)

pričakovani dobi poslovanja podjetja ali

(b)

pričakovanem trajanju programa.

92

Nekateri programi z določenimi zaslužki zahtevajo, da zaposleni ali tretje osebe prispevajo k stroškom programa. Prispevki zaposlenih zmanjšajo strošek zaslužkov za podjetje. Podjetje preuči, ali prispevki tretjih oseb zmanjšajo strošek zaslužkov, ki ga ima podjetje, ali pa so pravica do povračila, kot je opisana v 116. členu. Prispevki zaposlenih ali tretjih oseb so bodisi določeni s formalnimi določbami programa (ali izhajajo iz posredne obveze, ki presega te določbe) bodisi so določeni po prostem preudarku. Prispevki zaposlenih ali tretjih oseb, določeni po prostem preudarku, zmanjšajo stroške službovanja ob vplačilu teh prispevkov v program.

93

Prispevki zaposlenih ali tretjih oseb, določeni s formalnimi določbami programa, bodisi zmanjšajo stroške službovanja (če so povezani s službovanjem) bodisi vplivajo na ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) (če niso povezani s službovanjem). Primer prispevkov, ki niso povezani s službovanjem, so prispevki, ki se zahtevajo za zmanjšanje primanjkljaja, ki je posledica izgub v zvezi s sredstvi programa ali aktuarskih izgub. Če so prispevki zaposlenih ali tretjih oseb povezani s službovanjem, ti prispevki zmanjšajo stroške službovanja, kot sledi:

(a)

če je znesek prispevkov odvisen od števila let službovanja, podjetje prispevke pripiše obdobjem službovanja z uporabo iste metode za pripisovanje, kot se zahteva v 70. členu za bruto zaslužke (tj. ali na podlagi formule za prispevke programa ali časovno enakomerno); ali

(b)

če je znesek prispevkov neodvisen od števila let službovanja, lahko podjetje take prispevke pripozna kot zmanjšanje stroškov službovanja v obdobju, v katerem je bilo opravljeno zadevno službovanje. Primeri prispevkov, ki so neodvisni od števila let službovanja, vključujejo prispevke, ki so točno določen odstotek plače zaposlenega, točno določen znesek v celotnem obdobju službovanja ali so odvisni od starosti zaposlenega.

Napotki za uporabo so v A1. členu.

94

Spremembe prispevkov zaposlenih ali tretjih oseb, ki so pripisani obdobjem službovanja v skladu s 93.(a) členom, povzročijo:

(a)

stroške sprotnega in preteklega službovanja (če te spremembe niso določene s formalnimi določbami programa in ne izhajajo iz posredne obveze) ali

(b)

aktuarske dobičke in izgube (če so te spremembe določene s formalnimi določbami programa ali izhajajo iz posredne obveze).

95

Nekateri pozaposlitveni zaslužki so povezani s spremenljivkami, kot je raven državnih upokojitvenih zaslužkov ali državnega zdravstvenega varstva. Merjenje takšnih zaslužkov odraža najboljšo oceno takšnih spremenljivk na podlagi preteklih podatkov in drugih zanesljivih dokazov.

96

Predpostavke o zdravstvenih stroških upoštevajo ocenjene prihodnje spremembe stroškov zdravstvenih storitev, ki izhajajo tako iz inflacije kot iz specifičnih sprememb zdravstvenih stroškov.

97

Merjenje zaslužkov za zdravstveno varstvo po koncu zaposlitve zahteva predpostavke o ravni in pogostosti prihodnjih zahtevkov ter stroškov, ki ustrezajo takšnim zahtevkom. Podjetje ocenjuje prihodnje zdravstvene stroške na podlagi preteklih podatkov o svojih lastnih izkušnjah, po potrebi dopolnjenih s preteklimi podatki drugih podjetij, zavarovalnic, izvajalcev zdravstvenih storitev ali drugih virov. Ocene prihodnjih zdravstvenih stroškov upoštevajo učinek tehnološkega napredka, sprememb vzorcev uporabe zdravstvenega varstva ali vzorcev opravljenih zdravstvenih storitev in sprememb zdravstvenega stanja udeležencev programa.

98

Raven in pogostost zahtevkov sta zlasti odvisni od starosti, zdravstvenega stanja in spola zaposlenih (in njihovih vzdrževanih družinskih članov), lahko pa tudi od drugih dejavnikov, kot je geografska lokacija. Zato se pretekli podatki prilagodijo v obsegu, v katerem se demografska sestava prebivalstva razlikuje od vzorca, ki je bil uporabljen kot podlaga za podatke. Prav tako se prilagodijo, če obstajajo zanesljivi dokazi, da se pretekli trendi ne bodo nadaljevali.

Stroški preteklega službovanja ter dobički in izgube iz poravnave

99

Pri ugotavljanju stroška preteklega službovanja oziroma dobička ali izgube iz poravnave podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) z uporabo trenutne poštene vrednosti sredstev programa in trenutnih aktuarskih predpostavk (tudi trenutnih tržnih obrestnih mer in drugih trenutnih tržnih cen), ki odražajo:

(a)

zaslužke, ponujene v okviru programa, in sredstva programa pred spremembo programa, omejitvijo programa ali poravnavo na podlagi programa ter

(b)

zaslužke, ponujene v okviru programa, in sredstva programa po spremembi programa, omejitvi programa ali poravnavi na podlagi programa.

100

Podjetju ni treba razlikovati med stroški preteklega službovanja, ki izhajajo iz spremembe programa, stroški preteklega službovanja, ki izhajajo iz omejitve, in dobičkom ali izgubo iz poravnave, če se te transakcije zgodijo skupaj. V nekaterih primerih do spremembe programa pride pred poravnavo, na primer ko podjetje spremeni zaslužke v okviru programa in obveznosti iz naslova spremenjenih zaslužkov poravna pozneje. V takšnih primerih podjetje pripozna stroške preteklega službovanja pred dobičkom ali izgubo iz naslova poravnave.

101

Do poravnave skupaj s spremembo in omejitvijo programa pride, če se program ukine tako, da je obveza poravnana in program preneha obstajati. Vendar ukinitev programa ni poravnava, če se program nadomesti z novim programom, ki zagotavlja v bistvu enake zaslužke.

101A

Če pride do spremembe programa, omejitve programa ali poravnave na podlagi programa, podjetje pripozna in meri vse stroške preteklega službovanja ali dobiček ali izgubo iz poravnave v skladu z 99.–101. členom ter 102.–112. členom. Pri tem podjetje ne upošteva učinka zgornje meje sredstva. Podjetje nato določi učinek zgornje meje sredstva po spremembi programa, omejitvi programa ali poravnavi na podlagi programa ter pripozna vse spremembe v zvezi s tem v skladu s 57.(d) členom.

Stroški preteklega službovanja

102

Stroški preteklega službovanja so sprememba sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki izhaja iz spremembe ali omejitve programa.

103

Podjetje pripozna stroške preteklega službovanja kot odhodek na zgodnejšega od naslednjih datumov:

(a)

ko pride do spremembe ali omejitve programa ali

(b)

ko podjetje pripozna povezane stroške prestrukturiranja (glej MRS 37) ali odpravnine (glej 165. člen).

104

Do spremembe programa pride, kadar podjetje uvede ali umakne program z določenimi zaslužki ali spremeni zaslužke, ki se plačujejo po obstoječem programu z določenimi zaslužki.

105

Do omejitve pride, kadar podjetje znatno zmanjša število zaposlenih, ki so vključeni v program. Omejitev je lahko posledica osamljenega dogodka, kot je zaprtje obrata, ustavitev poslovanja ali ukinitev ali začasna prekinitev programa.

106

Stroški preteklega poslovanja so lahko pozitivni (kadar se zaslužki uvedejo ali spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke poveča) ali negativni (kadar se obstoječi zaslužki umaknejo ali spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke zmanjša).

107

Če podjetje zmanjša zaslužke, plačljive po obstoječem programu z določenimi zaslužki, in obenem poveča druge zaslužke, plačljive po tem programu za iste zaposlene, obravnava spremembo kot enkratno spremembo v čistem znesku.

108

Stroški preteklega službovanja izključujejo:

(a)

učinek razlik med dejanskimi in prej predvidenimi povečanji plač na obvezo za plačilo zaslužkov za službovanje v prejšnjih letih (stroškov preteklega službovanja ni, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo predvidene plače);

(b)

prenizke in previsoke ocene diskrecijskih povečanj pokojnin, če je podjetje posredno obvezano k tem povečanjem (stroškov preteklega poslovanja ni, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo taka povečanja);

(c)

ocene povečanja zaslužkov, ki izhajajo iz aktuarskih dobičkov ali iz donosa sredstev programa, pripoznanih v računovodskih izkazih, če je podjetje na podlagi formalnih določb programa (ali posredne obveze, ki presega te določbe) ali zakonodaje obvezano uporabiti kakršen koli presežek v programu v korist udeležencev programa, tudi če povečanje zaslužkov še ni formalno pripisano (stroškov preteklega službovanja ni, ker je nastalo povečanje obveze aktuarska izguba, glej 88. člen), in

(d)

povečanje zajamčenih zaslužkov (tj. zaslužkov, ki niso odvisni od službovanja v prihodnosti, glej 72. člen), ko zaposleni ob odsotnosti novih ali povečanih zaslužkov izpolnjujejo za to potrebne zahteve (stroškov preteklega službovanja ni, ker je podjetje ocenjene stroške zaslužkov pripoznalo kot stroške sprotnega službovanja, ko se je delo opravljalo).

Dobički in izgube iz poravnave

109

Dobiček ali izguba iz poravnave je razlika med:

(a)

sedanjo vrednostjo obveze za določene zaslužke, ki se poravnava, kot je določena na datum poravnave, in

(b)

ceno ob poravnavi, vključno z morebitnimi prenesenimi sredstvi programa ter neposrednimi plačili podjetja v zvezi s poravnavo.

110

Podjetje pripozna dobiček ali izgubo iz poravnave na podlagi programa z določenimi zaslužki, ko pride do poravnave.

111

Do poravnave pride, ko podjetje sklene transakcijo, ki odpravi vse nadaljnje pravne ali posredne obveze za del ali vse zaslužke, zagotovljene po programu z določenimi zaslužki (ki ni plačilo zaslužkov zaposlenim ali v imenu zaposlenih v skladu z določbami programa, ki je vključeno v aktuarske predpostavke). Na primer, enkraten prenos znatnih obvez delodajalca po programu na zavarovalnico z nakupom zavarovalne police je poravnava; denarno plačilo v enkratnem znesku v skladu z določbami programa v korist udeležencev programa v zameno za njihove pravice do določenih pozaposlitvenih zaslužkov ni poravnava.

112

V nekaterih primerih pridobi podjetje zavarovalno polico za financiranje nekaterih ali vseh zaslužkov zaposlenih, ki se nanašajo na njihovo službovanje v tekočem in prejšnjih obdobjih. Pridobitev takšne police ni poravnava, če podjetje ohrani pravno ali posredno obvezo (glej 46. člen) za plačilo nadaljnjih zneskov, če zavarovatelj zaposlenim ne plača zaslužkov, ki so določeni v zavarovalni polici. 116.–119. člen obravnavajo pripoznavanje in merjenje pravic do povračil po zavarovalnih policah, ki niso sredstva programa.

Pripoznavanje in merjenje: sredstva programa

Poštena vrednost sredstev programa

113

Pri določanju presežka ali primanjkljaja se poštena vrednost vseh sredstev programa odšteje od sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke.

114

Sredstva programa izključujejo neplačane prispevke, ki bi jih moralo poročajoče podjetje vplačati v sklad, pa tudi vse neprenosljive finančne instrumente, ki jih je izdalo podjetje in jih poseduje sklad. Sredstva programa se zmanjšajo za vse obveznosti sklada, ki se ne nanašajo na zaslužke zaposlenih, na primer za obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti ter obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov.

115

Če sredstva programa vključujejo kvalificirane zavarovalne police, ki se natančno ujemajo z zneskom in časovnim okvirom nekaterih ali vseh zaslužkov, plačljivih po programu, se za pošteno vrednost teh zavarovalnih polic šteje, da je enaka sedanji vrednosti povezanih obvez (ob upoštevanju potrebnega zmanjšanja, če ni mogoče prejeti celotnih zneskov, ki naj bi se prejeli po zavarovalnih policah).

Povračila

116

Če, in samo če, je res gotovo, da bo druga oseba povrnila del ali vse izdatke, ki so potrebni za poravnavo obveze za določene zaslužke, podjetje:

(a)

pripozna svojo pravico do povračila kot ločeno sredstvo. Podjetje meri sredstvo po pošteni vrednosti;

(b)

razdruži in pripozna spremembe poštene vrednosti svoje pravice do povračila na enak način kot spremembe poštene vrednosti sredstev programa (glej 124. in 125. člen). Sestavine stroškov določenih zaslužkov, pripoznane v skladu s 120. členom, se lahko pripoznajo zmanjšane za zneske, ki se nanašajo na spremembe knjigovodske vrednosti pravice do povračila.

117

Včasih lahko podjetje računa na drugo stranko, na primer zavarovatelja, da bo krila del ali vse izdatke, ki so potrebni za poravnavo obveze za določene zaslužke. Kvalificirane zavarovalne police, kot so opredeljene v 8. členu, so sredstva programa. Podjetje računovodsko obravnava kvalificirane zavarovalne police na enak način kot vsa druga sredstva programa in 116. člen se ne uporablja (glej 46.–49. in 115. člen).

118

Če zavarovalna polica, ki jo ima podjetje, ni kvalificirana zavarovalna polica, ni sredstvo programa. V takšnih primerih se uporablja 116. člen: podjetje pripozna svojo pravico do povračila iz zavarovalne police kot ločeno sredstvo in ne kot odbitek pri določanju presežka ali primanjkljaja določenih zaslužkov. 140.(b) člen zahteva, da podjetje razkrije kratek opis povezave med pravico do povračil in povezano obvezo.

119

Če pravica do povračila izvira iz zavarovalne police, ki se natančno ujema z zneskom in časovnim okvirom nekaterih ali vseh zaslužkov, plačljivih po programu z določenimi zaslužki, se za pošteno vrednost pravic do povračila šteje, da je enaka sedanji vrednosti povezanih obvez (ob upoštevanju potrebnega zmanjšanja, če ni mogoče prejeti celotnega povračila).

Sestavine stroškov določenih zaslužkov

120

Podjetje pripozna sestavine stroškov določenih zaslužkov, razen v obsegu, v katerem kak drug MSRP zahteva ali dovoljuje njihovo vključitev v nabavno vrednost sredstva, kot sledi:

(a)

stroške službovanja (glej 66.–112. člen in 122.A člen) v poslovnem izidu;

(b)

čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) (glej 123.–126. člen) v poslovnem izidu in

(c)

ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) (glej 127.–130. člen) v drugem vseobsegajočem donosu.

121

Drugi MSRP zahtevajo vključitev nekaterih stroškov zaslužkov zaposlenih v nabavno vrednost sredstev, kot so zaloge in opredmetena osnovna sredstva (glej MRS 2 in MRS 16). Vsi stroški pozaposlitvenih zaslužkov, vključeni v nabavno vrednost takšnih sredstev, vključujejo ustrezen del sestavin, naštetih v 120. členu.

122

Ponovna merjenja čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov), pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, se v naslednjem obdobju ne prerazvrstijo v poslovni izid. Lahko pa podjetje te zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v lastniški kapital.

Stroški sprotnega službovanja

122A

Podjetje določi stroške sprotnega službovanja z uporabo aktuarskih predpostavk, določenih na začetku letnega obdobja poročanja. Če pa podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) v skladu z 99. členom, določi stroške sprotnega službovanja za preostanek letnega obdobja poročanja po spremembi programa, omejitvi programa ali poravnavi na podlagi programa z uporabo aktuarskih predpostavk, uporabljenih za ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) v skladu z 99.(b) členom.

Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov)

123

Podjetje določi čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) tako, da pomnoži čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) z diskontno stopnjo, določeno v 83. členu.

123A

Za določitev čistih obresti v skladu s 123. členom podjetje uporabi čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) in diskontno stopnjo, določeno na začetku letnega obdobja poročanja. Vendar, če podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) v skladu z 99. členom, čiste obresti za preostanek letnega obdobja poročanja po spremembi programa, omejitvi programa ali poravnavi na podlagi programa določi z uporabo:

(a)

čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov), določene v skladu z 99.(b) členom, in

(b)

diskontne stopnje, uporabljene za ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) v skladu z 99.(b) členom.

Podjetje pri uporabi 123.A člena upošteva tudi vse spremembe čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) v obdobju, ki izhajajo iz vplačil prispevkov ali izplačil zaslužkov.

124

Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) se lahko obravnavajo kot sestavljene iz prihodkov od obresti na sredstva programa, odhodkov za obresti na obvezo za določene zaslužke in obresti na učinek zgornje meje sredstva iz 64. člena.

125

Prihodki od obresti na sredstva programa so sestavina donosa sredstev programa in se določijo tako, da se poštena vrednost sredstev programa pomnoži z diskontno stopnjo, določeno v 123.A členu. Podjetje pošteno vrednost sredstev programa določi na začetku letnega obdobja poročanja. Če pa podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) v skladu z 99. členom, določi prihodke od obresti za preostanek letnega obdobja poročanja po spremembi programa, omejitvi programa ali poravnavi na podlagi programa z uporabo sredstev programa, uporabljenih za ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) v skladu z 99.(b) členom. Podjetje pri uporabi 125. člena upošteva tudi vse spremembe sredstev programa v posesti v obdobju, ki izhajajo iz vplačil prispevkov ali izplačil zaslužkov. Razlika med prihodki od obresti na sredstva programa in donosom sredstev programa se vključi v ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov).

126

Obresti na učinek zgornje meje sredstva so del celotne spremembe učinka zgornje meje sredstva in se določijo tako, da se učinek zgornje meje sredstva pomnoži z diskontno stopnjo, določeno v 123.A členu. Podjetje učinek zgornje meje sredstva določi na začetku letnega obdobja poročanja. Če pa podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) v skladu z 99. členom, določi obresti na učinek zgornje meje sredstva za preostanek letnega obdobja poročanja po spremembi programa, omejitvi programa ali poravnavi na podlagi programa ob upoštevanju vseh sprememb učinka zgornje meje sredstva, določenih v skladu s 101.A členom. Razlika med obrestmi na učinek zgornje meje sredstva in celotno spremembo učinka zgornje meje sredstva se vključi v ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov).

Ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov)

127

Ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) obsega:

(a)

aktuarske dobičke in izgube (glej 128. in 129. člen);

(b)

donos sredstev programa (glej 130. člen), razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) (glej 125. člen), in

(c)

vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) (glej 126. člen).

128

Aktuarski dobički in izgube so posledica povečanj ali zmanjšanj sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvenih prilagoditev. Vzroki za aktuarske dobičke in izgube so na primer:

(a)

nepričakovano visoke ali nizke stopnje fluktuacije zaposlenih, zgodnjega upokojevanja ali umrljivosti ali pa povečanja plač, drugih zaslužkov (če formalne ali posredne določbe programa omogočajo zvišanje zaslužkov zaradi inflacije) ali zdravstvenih stroškov;

(b)

učinek sprememb predpostavk o možnostih plačil zaslužkov;

(c)

učinek sprememb ocen glede stopenj prihodnje fluktuacije zaposlenih, zgodnjega upokojevanja ali umrljivosti ali pa povečanja plač, drugih zaslužkov (če formalne ali posredne določbe programa omogočajo zvišanje zaslužkov zaradi inflacije) ali zdravstvenih stroškov in

(d)

učinek sprememb diskontne stopnje.

129

Aktuarski dobički in izgube ne vključujejo sprememb sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke zaradi uvedbe, spremembe ali omejitve programa z določenimi zaslužki, poravnave na podlagi programa z določenimi zaslužki ali sprememb zaslužkov, plačljivih po programu z določenimi zaslužki. Take spremembe povzročijo stroške preteklega službovanja ali dobičke ali izgube iz poravnave.

130

Podjetje pri ugotavljanju donosa sredstev programa odšteje stroške upravljanja sredstev programa in vse davčne obveznosti samega programa, razen davka, ki je vključen v aktuarske predpostavke, uporabljene za merjenje obveze za določene zaslužke (76. člen). Drugi administrativni stroški se ne odštejejo od donosa sredstev programa.

Predstavljanje

Pobot

131

Podjetje pobota sredstvo, ki se nanaša na en program, z obveznostjo, ki se nanaša na drug program, če, in samo če:

(a)

ima pravno izvršljivo pravico uporabiti presežek v enem programu za poravnavo obvez po drugem programu in

(b)

namerava bodisi poravnati obveze na podlagi čistega zneska bodisi istočasno realizirati presežek v enem programu in poravnati svojo obvezo po drugem programu.

132

Merila za pobot so podobna tistim, ki jih za finančne instrumente določa MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje.

Razločevanje med kratkoročnim in nekratkoročnim

133

Nekatera podjetja razlikujejo kratkoročna sredstva in obveznosti od nekratkoročnih. Ta standard ne določa, ali naj podjetje razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi deli sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz pozaposlitvenih zaslužkov.

Sestavine stroškov določenih zaslužkov

134

120. člen zahteva, da podjetje v poslovnem izidu pripozna stroške službovanja in čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov). Ta standard ne določa, kako naj podjetje predstavi stroške službovanja in čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov). Podjetje te sestavine predstavlja v skladu z MRS 1.

Razkritja

135

Podjetje razkrije informacije, s katerimi:

(a)

pojasni značilnosti svojih programov z določenimi zaslužki in z njimi povezana tveganja (glej 139. člen);

(b)

identificira in pojasni zneske v svojih računovodskih izkazih, ki izhajajo iz programov z določenimi zaslužki (glej 140.–144. člen), ter

(c)

opiše, kako lahko njegovi programi z določenimi zaslužki vplivajo na znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov podjetja (glej 145.–147. člen).

136

Podjetje za doseganje ciljev iz 135. člena preuči naslednje:

(a)

raven podrobnosti, potrebno za izpolnjevanje zahtev glede razkritij;

(b)

kakšen poudarek nameniti vsaki od različnih zahtev;

(c)

koliko združevanja ali razdruževanja opraviti in

(d)

ali uporabniki računovodskih izkazov za ovrednotenje razkritih kvantitativnih informacij potrebujejo dodatne informacije.

137

Če razkritja, zagotovljena v skladu z zahtevami tega standarda in drugih MSRP, niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 135. člena, podjetje razkrije dodatne informacije, potrebne za izpolnitev teh ciljev. Podjetje lahko na primer predstavi analizo sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke, ki razlikuje med naravo, značilnostmi in tveganji obveze. Takšno razkritje lahko razlikuje:

(a)

med zneski, dolgovanimi aktivnim članom, neaktivnim članom, ki so ohranili pravice v programu (z odlogom), in upokojencem;

(b)

med zajamčenimi zaslužki in vračunanimi zaslužki, ki niso zajamčeni;

(c)

med pogojnimi zaslužki, zneski, ki jih je mogoče pripisati prihodnjim povečanjem plač, in drugimi zaslužki.

138

Podjetje oceni, ali bi bilo treba vsa ali nekatera razkritja razdružiti, da se razlikuje med programi ali skupinami programov s pomembno različnimi tveganji. Podjetje lahko na primer razdruži razkritje o programih tako, da prikaže eno ali več naslednjih značilnosti:

(a)

različne geografske lokacije;

(b)

različne značilnosti, kot so pokojninski programi na podlagi povprečne plače, pokojninski programi na podlagi končne plače ali programi pozaposlitvenega zdravstvenega varstva;

(c)

različne zakonske ureditve;

(d)

različne odseke poročanja;

(e)

različne ureditve financiranja (npr. v celoti nefinancirani ali v celoti ali delno financirani).

Značilnosti programov z določenimi zaslužki in z njimi povezana tveganja

139

Podjetje razkrije:

(a)

informacije o značilnostih svojih programov z določenimi zaslužki, vključno z:

(i)

naravo zaslužkov iz programa (npr. programi z določenimi zaslužki na podlagi končne plače ali programi na podlagi prispevkov z jamstvom);

(ii)

opisom regulativnega okvira, v katerem program deluje, na primer ravni morebitnih zahtev glede minimalnega financiranja, in morebitnim učinkom regulativnega okvira na program, kot je zgornja meja sredstva (glej 64. člen);

(iii)

opisom vseh drugih odgovornosti podjetja v zvezi z upravljanjem programa, na primer odgovornosti skrbnikov ali članov odborov programa;

(b)

opis tveganj, ki jim je podjetje zaradi programa izpostavljeno, s poudarkom na morebitnih nenavadnih tveganjih in tveganjih, značilnih za podjetje ali za program, ter morebitnih koncentracij tveganj. Na primer, če se sredstva programa vlagajo predvsem v eno vrsto naložb, npr. nepremičnine, lahko program podjetje izpostavlja koncentraciji tveganja nepremičninskega trga;

(c)

opis vseh sprememb, omejitev in poravnav na podlagi programa.

Obrazložitev zneskov v računovodskih izkazih

140

Če je ustrezno, podjetje zagotovi uskladitev od začetnega do končnega stanja za:

(a)

čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov), z ločenim prikazom uskladitev za:

(i)

sredstva programa;

(ii)

sedanjo vrednost obveze za določene zaslužke;

(iii)

učinek zgornje meje sredstva;

(b)

vsako pravico do povračila. Podjetje opiše tudi povezavo med vsako pravico do povračila in z njo povezano obvezo.

141

Če je ustrezno, vsaka uskladitev, navedena v 140. členu, prikazuje vse naslednje:

(a)

stroške sedanjega službovanja;

(b)

prihodke od obresti ali odhodke za obresti;

(c)

ponovna merjenja čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov), ki ločeno prikazujejo:

(i)

donos sredstev programa, razen zneskov, ki so vključeni v obresti pod točko (b);

(ii)

aktuarske dobičke in izgube, ki izhajajo iz sprememb demografskih predpostavk (glej 76.(a) člen);

(iii)

aktuarske dobičke in izgube, ki izhajajo iz sprememb finančnih predpostavk (glej 76.(b) člen);

(iv)

spremembe učinka omejitve čistega sredstva določenih zaslužkov na zgornjo mejo sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v obresti pod točko (b). Podjetje razkrije tudi, kako je ugotovilo največjo razpoložljivo gospodarsko korist, tj. ali bodo ti zaslužki v obliki vračil, zmanjšanja prihodnjih prispevkov v program ali kombinacija obojega;

(d)

stroške preteklega službovanja ter dobičke in izgube iz poravnave. Kot dovoljuje 100. člen, stroškov preteklega službovanja ter dobičkov in izgub iz poravnave ni treba razlikovati, če nastanejo skupaj;

(e)

vpliv sprememb menjalnih tečajev;

(f)

prispevke v program, z ločenim prikazom prispevkov delodajalca in udeležencev programa;

(g)

izplačila iz programa, z ločenim prikazom zneska, plačanega v zvezi s poravnavami;

(h)

učinke poslovnih združitev in odtujitev.

142

Podjetje razdruži pošteno vrednost sredstev programa v skupine, ki se razlikujejo glede na naravo in tveganja teh sredstev, in vsako skupino sredstev programa nadalje razdeli na sredstva, ki imajo na delujočem trgu kotirano tržno ceno (kot je opredeljena v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti), in sredstva, ki je nimajo. Na primer, podjetje bi lahko ob upoštevanju ravni razkritja, obravnavane v 136. členu, razlikovalo med:

(a)

denarjem in denarnimi ustrezniki;

(b)

kapitalskimi instrumenti (ločenimi po vrstah gospodarske panoge, velikosti gospodarske družbe, geografski lokaciji itd.);

(c)

dolžniškimi instrumenti (ločenimi po vrstah izdajatelja, kreditni kakovosti, geografski lokaciji itd.);

(d)

nepremičninami (ločenimi po geografski lokaciji itd.);

(e)

izvedenimi finančnimi instrumenti (ločenimi po vrstah osnovnega tveganja v pogodbi, na primer obrestne pogodbe, pogodbe o menjavi valut, kapitalske pogodbe, kreditne pogodbe, zamenjave dolgoživosti itd.);

(f)

investicijskimi skladi (ločenimi po vrstah skladov);

(g)

vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem in

(h)

strukturiranim dolgom.

143

Podjetje razkrije pošteno vrednost lastnih prenosljivih finančnih instrumentov, ki jih poseduje kot sredstva programa, in pošteno vrednost sredstev programa, ki so nepremičnine ali druga sredstva, ki jih uporablja podjetje.

144

Podjetje razkrije pomembne aktuarske predpostavke, uporabljene za določanje sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke (glej 76. člen). Takšno razkritje je izraženo absolutno (na primer kot absolutni odstotek in ne zgolj kot razlika med različnimi odstotki in drugimi spremenljivkami). Če podjetje zagotovi skupna razkritja za skupino programov, se takšna razkritja opravijo v obliki tehtanih povprečij ali v razmeroma ozkih razponih.

Znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov

145

Podjetje razkrije:

(a)

analizo občutljivosti za vsako pomembno aktuarsko predpostavko (kot so razkrite v skladu s 144. členom) na koncu obdobja poročanja, ki kaže, kako bi spremembe ustrezne aktuarske predpostavke, ki so bile na ta datum upravičeno verjetne, vplivale na obvezo za določene zaslužke;

(b)

metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analiz občutljivosti, ki se zahtevajo v točki (a), in omejitve teh metod;

(c)

spremembe metod in predpostavk, uporabljenih pri pripravi analiz občutljivosti, glede na prejšnje obdobje ter razloge za take spremembe.

146

Podjetje razkrije opis strategij za usklajevanje sredstev in obveznosti, ki jih uporablja program ali podjetje, vključno z uporabo rent in drugih tehnik obvladovanja tveganj, kot so zamenjave dolgoživosti.

147

Pri prikazu učinka, ki ga ima program z določenimi zaslužki na prihodnje denarne tokove podjetja, to razkrije:

(a)

opis vseh ureditev financiranja in politike financiranja, ki vplivajo na prihodnje prispevke;

(b)

pričakovane prispevke v program za naslednje letno obdobje poročanja;

(c)

informacije o profilu zapadlosti obveze za določene zaslužke. To bo vključevalo tehtano povprečje trajanja obveze za določene zaslužke in lahko vključuje druge informacije o porazdelitvi časovnega okvira plačil zaslužkov, kot je analiza zapadlosti plačil zaslužkov.

Programi več delodajalcev

148

Če je podjetje udeleženo v programu z določenimi zaslužki več delodajalcev, razkrije:

(a)

opis ureditev financiranja, vključno z metodo, ki se uporablja za določitev stopnje prispevkov podjetja, in morebitnimi zahtevami glede minimalnega financiranja;

(b)

opis, v kakšnem obsegu je lahko podjetje v skladu z določbami in pogoji programa več delodajalcev odgovorno v programu za obveze drugih delodajalcev;

(c)

opis dogovorjene dodelitve primanjkljaja ali presežka v primeru:

(i)

prenehanja programa ali

(ii)

umika podjetja iz programa;

(d)

če podjetje računovodsko obravnava program, kot da je program z določenimi prispevki, v skladu s 34. členom, poleg informacij, ki jih zahtevajo točke (a)–(c), in namesto informacij, ki jih zahtevajo 139.–147. člen, razkrije naslednje informacije:

(i)

dejstvo, da je program program z določenimi zaslužki;

(ii)

razloge, zakaj ni na voljo dovolj informacij, da bi lahko podjetje računovodsko obravnavalo program kot program z določenimi zaslužki;

(iii)

pričakovane prispevke v program za naslednje letno obdobje poročanja;

(iv)

informacije o morebitnem primanjkljaju ali presežku v programu, ki lahko vpliva na prihodnje prispevke, vključno s podlago, uporabljeno pri ugotavljanju takega primanjkljaja ali presežka, in morebitnimi posledicami za podjetje;

(v)

navedbo ravni udeležbe podjetja v programu v primerjavi z drugimi udeleženimi podjetji. Taka navedba se lahko zagotovi v obliki podatkov, kot so na primer delež podjetja v celotnih prispevkih v program ali delež podjetja v skupnem številu aktivnih članov, upokojenih članov ali nekdanjih članov, ki so upravičeni do zaslužkov, če so te informacije na voljo.

Programi z določenimi zaslužki, ki delijo tveganja med podjetji pod skupnim obvladovanjem

149

Če je podjetje udeleženo v programu z določenimi zaslužki, ki deli tveganja med podjetji pod skupnim obvladovanjem, razkrije:

(a)

pogodbeni sporazum ali določeno politiko za zaračunavanje čistih stroškov določenih zaslužkov ali dejstvo, da takšna politika ne obstaja;

(b)

politiko za določanje prispevka, ki ga mora plačati podjetje;

(c)

če podjetje računovodsko obravnava dodelitev čistega stroška določenih zaslužkov, kot je navedeno v 41. členu, vse informacije o programu kot celoti, ki se zahtevajo v skladu s 135.–147. členom;

(d)

če podjetje računovodsko obravnava prispevek, ki ga je treba plačati v obdobju, kot je navedeno v 41. členu, informacije o programu kot celoti, ki se zahtevajo v skladu s 135.–137., 139., 142.–144. in 147.(a) in (b) členom.

150

Informacije, ki jih zahteva 149.(c) in (d) člen, se lahko razkrijejo s sklicevanjem na razkritja v računovodskih izkazih drugega podjetja v skupini, če:

(a)

so v računovodskih izkazih tega podjetja v skupini ločeno identificirane in razkrite potrebne informacije o programu ter

(b)

so računovodski izkazi tega podjetja v skupini uporabnikom računovodskih izkazov na voljo pod enakimi pogoji kot računovodski izkazi podjetja in istočasno ali prej kot računovodski izkazi podjetja.

Zahteve glede razkritij v drugih MSRP

151

Kadar to zahteva MRS 24, podjetje razkrije informacije o:

(a)

transakcijah s povezanimi osebami pri programih pozaposlitvenih zaslužkov in

(b)

pozaposlitvenih zaslužkih za ključno poslovodno osebje.

152

Kadar to zahteva MRS 37, razkrije podjetje informacije o pogojnih obveznostih, ki izhajajo iz obvez za pozaposlitvene zaslužke.

DRUGI DOLGOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENIH

153

Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih so na primer naslednji, če se ne pričakuje, da bodo v celoti poravnani v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem so zaposleni opravljali zadevno delo:

(a)

plačane dolgotrajne odsotnosti, kot je dopust za dolgo službovanje ali študijski dopust;

(b)

jubilejne nagrade ali druge nagrade za dolgo službovanje;

(c)

nadomestila za čas dolgotrajne nezmožnosti za delo;

(d)

udeležba v dobičku in nagrade ter

(e)

odloženi prejemki.

154

Merjenje drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih običajno ni izpostavljeno isti stopnji negotovosti kot merjenje pozaposlitvenih zaslužkov. Zaradi tega razloga ta standard zahteva poenostavljeno metodo računovodenja drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih. Za razliko od računovodenja, ki se zahteva za pozaposlitvene zaslužke, se po tej metodi ponovna merjenja ne pripoznavajo v drugem vseobsegajočem donosu.

Pripoznavanje in merjenje

155

Podjetje pri pripoznavanju in merjenju presežka ali primanjkljaja v programu drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih uporablja 56.–98. in 113.–115. člen. Podjetje pri pripoznavanju in merjenju vseh pravic do povračila uporablja 116.–119. člen.

156

Pri drugih dolgoročnih zaslužkih zaposlenih podjetje pripozna pobotano vsoto naslednjih zneskov v poslovnem izidu, razen v obsegu, v katerem kak drug MSRP zahteva ali dovoljuje njihovo vključitev v nabavno vrednost sredstva:

(a)

stroškov službovanja (glej 66.–112. člen in 122.A člen);

(b)

čistih obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenih zaslužkov) (glej 123.–126. člen) in

(c)

ponovnih merjenj čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenih zaslužkov) (glej 127.–130. člen).

157

Ena oblika dolgoročnih pozaposlitvenih zaslužkov zaposlenih je nadomestilo za čas dolgotrajne nezmožnosti za delo. Če je raven nadomestila odvisna od dolžine službovanja, obveza nastane med službovanjem. Merjenje te obveze odraža verjetnost, da bo potrebno plačilo, in dolžino časa, za katerega se pričakuje plačilo. Če je raven nadomestila za vsakega delovno nezmožnega zaposlenega enaka ne glede na leta službovanja, se pričakovani stroški takšnih nadomestil pripoznajo, ko pride do dogodka, ki povzroči dolgotrajno nezmožnost za delo.

Razkritja

158

Čeprav ta standard ne zahteva posebnih razkritij glede drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih, lahko to zahtevajo drugi MSRP. Na primer, MRS 24 zahteva, da podjetje razkrije informacije o zaslužkih ključnega poslovodnega osebja. MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije odhodke za zaslužke zaposlenih.

ODPRAVNINE

159

Ta standard obravnava odpravnine ločeno od drugih zaslužkov zaposlenih, ker je dogodek, ki povzroči obvezo, prenehanje službovanja in ne službovanje zaposlenega. Odpravnine so posledica bodisi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenega, ali odločitve zaposlenega, da sprejme ponudbo za zaslužke v zameno za prenehanje službovanja.

160

Odpravnine ne vključujejo zaslužkov zaposlenih, ki so posledica prenehanja službovanja na zahtevo zaposlenega brez ponudbe podjetja ali posledica zahtev glede obvezne upokojitve, ker so ti zaslužki pozaposlitveni zaslužki. Zaslužek za prenehanje službovanja na zahtevo zaposlenega (po vsebini pozaposlitveni zaslužek) je pri nekaterih podjetjih nižji kot za prenehanje službovanja na zahtevo podjetja. Razlika med zaslužkom za prenehanje službovanja na zahtevo zaposlenega in višjim zaslužkom v primeru prenehanja službovanja na zahtevo podjetja je odpravnina.

161

Oblika zaslužkov zaposlenih ne določa, ali se zagotovijo v zameno za službovanje ali v zameno za prenehanje službovanja zaposlenega. Odpravnine so tipično enkratna plačila, vendar včasih vključujejo tudi:

(a)

povečanje pozaposlitvenih zaslužkov bodisi posredno po programu zaslužkov zaposlenih bodisi neposredno;

(b)

plačo do konca točno določenega odpovednega roka, če zaposleni ne opravlja več dela, ki bi dajalo podjetju gospodarske koristi.

162

Kazalniki, da se zaslužek zaposlenega zagotavlja v zameno za službovanje, so na primer:

(a)

zaslužek je odvisen od službovanja v prihodnosti (vključno z zaslužki, ki se povečujejo v primeru nadaljnjega službovanja);

(b)

zaslužek se zagotovi v skladu z določbami programa zaslužkov zaposlenih.

163

Nekatere odpravnine se zagotovijo v skladu z določbami obstoječega programa zaslužkov zaposlenih. Lahko so na primer določene v statutu, pogodbi o zaposlitvi ali sindikalnem sporazumu, ali pa so implicitne, ker je delodajalec v preteklosti zagotavljal podobne zaslužke. Drug primer je, kadar podjetje ponudi zaslužke, ki so na voljo dlje časa, ali kadar je med ponudbo in pričakovanim datumom dejanskega prenehanja daljše obdobje; v tem primeru podjetje preuči, ali je vzpostavilo nov program zaslužkov zaposlenih in ali so zaslužki, ki jih zagotavlja program, odpravnine ali pozaposlitveni zaslužki. Zaslužki zaposlenih, zagotovljeni v skladu z določbami programa zaslužkov zaposlenih, so odpravnine, če izhajajo iz odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenega, in hkrati niso odvisni od službovanja v prihodnosti.

164

Nekatere zaslužke zaposlenih je treba zagotoviti ne glede na razlog za njihov odhod. Plačilo takšnih zaslužkov je gotovo (v odvisnosti od zahtev glede zajamčenosti ali zahtev glede najkrajšega obdobja službovanja), čas njihovega plačila pa je negotov. Čeprav so v nekaterih pravnih ureditvah takšni zaslužki opisani kot odškodnine za prenehanje službovanja ali kot nagrade ob prenehanju službovanja, so prej pozaposlitveni zaslužki kot pa odpravnine in jih podjetje računovodsko obravnava kot pozaposlitvene zaslužke.

Pripoznavanje

165

Podjetje pripozna obveznost in odhodek za odpravnine na zgodnejšega od naslednjih datumov:

(a)

ko podjetje ne more več umakniti ponudbe za te odpravnine ali

(b)

ko podjetje pripozna strošek prestrukturiranja, ki spada v področje uporabe MRS 37 in vključuje plačilo odpravnin.

166

Pri odpravninah, ki jih je treba plačati zaradi odločitve zaposlenega, da sprejme ponudbo za zaslužke v zameno za prenehanje službovanja, je trenutek, ko podjetje ne more več umakniti ponudbe za odpravnino, zgodnejši od naslednjih dogodkov:

(a)

ko zaposleni sprejme ponudbo ali

(b)

ko začne za podjetje veljati omejitev (npr. zakonska, regulativna ali pogodbena zahteva ali druga omejitev) možnosti, da umakne ponudbo. Če v času ponudbe že obstaja omejitev, je to trenutek, ko podjetje da ponudbo.

167

Pri odpravninah, ki jih je treba plačati zaradi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenega, podjetje ne more več umakniti ponudbe, ko zadevnim zaposlenim sporoči načrt glede prenehanja službovanja, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

dejanja, potrebna za dokončanje načrta, nakazujejo, da večje spremembe načrta niso verjetne;

(b)

v načrtu je navedeno število zaposlenih, katerih službovanje bo prenehalo, njihovo delovno mesto ali funkcija ter lokacije (ni pa potrebno, da je v načrtu identificiran vsak posamezni zaposleni) ter pričakovani datum dokončanja;

(c)

v načrtu so odpravnine, ki jih bodo zaposleni prejeli, določene dovolj podrobno, da lahko zaposleni ugotovijo vrsto in znesek zaslužkov, ki jih bodo prejeli ob prenehanju službovanja.

168

Ko podjetje pripozna odpravnine, bo morda moralo računovodsko obravnavati tudi spremembo programa ali omejitev drugih zaslužkov zaposlenih (glej 103. člen).

Merjenje

169

Podjetje odpravnine ob začetnem pripoznanju meri (in poznejše spremembe meri in pripoznava) v skladu z naravo zaslužkov zaposlenih pod pogojem, da podjetje v primeru, ko odpravnine povečujejo pozaposlitvene zaslužke, uporablja zahteve za pozaposlitvene zaslužke. V drugih primerih:

(a)

če se pričakuje, da bodo odpravnine v celoti poravnane v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, v katerem se odpravnina pripozna, podjetje uporablja zahteve za kratkoročne zaslužke zaposlenih;

(b)

če se ne pričakuje, da bodo odpravnine v celoti poravnane v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja, podjetje uporablja zahteve za druge dolgoročne zaslužke zaposlenih.

170

Ker se odpravnine ne zagotavljajo v zameno za službovanje, se 70.–74. člen, ki se nanašajo na pripisovanje zaslužkov obdobjem službovanja, ne uporabljajo.

Primer, ki pojasnjuje 159.–170. člen

Ozadje

Podjetje namerava zaradi nedavnega prevzema v desetih mesecih zapreti obrat in takrat končati službovanje vseh preostalih zaposlenih v obratu. Ker podjetje za dokončanje nekaterih pogodb potrebuje strokovno znanje in izkušnje zaposlenih v obratu, objavi naslednji načrt prenehanja službovanja.

Vsak zaposleni, ki ostane in službuje do zaprtja obrata, bo ob prenehanju službovanja prejel denarno plačilo v višini 30 000 DE. Zaposleni, ki bodo obrat zapustili pred zaprtjem, bodo prejeli 10 000 DE.

V obratu je 120 zaposlenih. Ob objavi načrta podjetje pričakuje, da bo 20 zaposlenih obrat zapustilo pred zaprtjem. Zato je skupni pričakovani denarni odtok po načrtu 3 200 000 DE (tj. 20 × 10 000 DE + 100 × 30 000 DE). Kot to zahteva 160. člen, podjetje računovodsko obravnava zaslužke, ki se zagotovijo v zameno za prenehanje službovanja, kot odpravnine, zaslužke, ki se zagotovijo v zameno za službovanje, pa kot kratkoročne zaslužke zaposlenih.

Odpravnine

Zaslužek, ki se zagotovi v zameno za prenehanje službovanja, je 10 000 DE. To je znesek, ki bi ga podjetje moralo plačati za prenehanje službovanja ne glede na to, ali zaposleni ostane in službuje do zaprtja obrata ali pa obrat zapusti pred zaprtjem. Čeprav lahko zaposleni podjetje zapustijo pred zaprtjem, je prenehanje službovanja vseh zaposlenih posledica odločitve podjetja, da obrat zapre in konča njihovo službovanje (tj. službovanje vseh zaposlenih bo prenehalo, ko se bo obrat zaprl). Zato podjetje pripozna obveznost v višini 1 200 000 DE (tj. 120 × 10 000 DE) za odpravnine, ki se zagotovijo v skladu s programom zaslužkov zaposlenih, bodisi ob objavi načrta prenehanja službovanja bodisi takrat, ko podjetje pripozna stroške prestrukturiranja, ki so povezani z zaprtjem obrata, odvisno od tega, kaj od navedenega nastopi prej.

Zaslužki, ki se zagotovijo v zameno za službovanje

Dodatni zaslužki, ki jih bodo zaposleni prejeli, če bodo službovali vseh deset mesecev, se prejmejo v zameno za službovanje v tem obdobju. Podjetje jih računovodsko obravnava kot kratkoročne zaslužke zaposlenih, ker pričakuje, da jih bo poravnalo v dvanajstih mesecih po koncu letnega obdobja poročanja. V tem primeru diskontiranje ni potrebno, zato se odhodek v višini 200 000 DE (tj. 2 000 000 DE ÷ 10) pripozna v vsakem mesecu od desetih mesecev službovanja z ustreznim povečanjem knjigovodske vrednosti obveznosti.

Razkritja

171

Čeprav ta standard ne zahteva posebnih razkritij za odpravnine, lahko to zahtevajo drugi MSRP. Na primer, MRS 24 zahteva, da podjetje razkrije informacije o zaslužkih ključnega poslovodnega osebja. MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije odhodke za zaslužke zaposlenih.

PREHOD IN DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

172

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje ta standard uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

173

Podjetje ta standard uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, pri čemer veljajo naslednje izjeme:

(a)

podjetju ni treba prilagoditi knjigovodske vrednosti sredstev zunaj področja uporabe tega standarda za spremembe stroškov zaslužkov zaposlenih, ki so bile vključene v knjigovodsko vrednost pred datumom začetka uporabe. Datum začetka uporabe je začetek najzgodnejšega preteklega obdobja, ki je predstavljeno v prvih računovodskih izkazih, v katerih podjetje sprejme ta standard;

(b)

podjetju v računovodskih izkazih za obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2014, ni treba predstavljati primerjalnih informacij za razkritja o občutljivosti obveze za določene zaslužke, ki jih zahteva 145. člen.

174

Z MSRP 13, izdanim maja 2011, sta se spremenila opredelitev poštene vrednosti v 8. členu in 113. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

175

Z dokumentom Programi z določenimi zaslužki: prispevki zaposlenih (spremembe MRS 19), izdanim novembra 2013, sta se spremenila 93. in 94. člen. Podjetje te spremembe uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2014 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

176

S Ciklom letnih izboljšav MSRP 2012–2014, izdanim septembra 2014, se je spremenil 83. člen ter dodal 177. člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje to spremembo uporabi za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

177

Podjetje uporablja spremembo iz 176. člena od začetka najzgodnejšega primerjalnega obdobja, predstavljenega v prvih računovodskih izkazih, v katerih podjetje uporabi to spremembo. Vse začetne prilagoditve, ki izhajajo iz uporabe spremembe, se pripoznajo v prenesenem čistem poslovnem izidu na začetku tega obdobja.

178

Z MSRP 17, ki je bil izdan maja 2017, se je spremenila opomba k 8. členu. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 17.

179

Z dokumentom Sprememba programa, omejitev programa ali poravnava na podlagi programa (spremembe MRS 19), izdanim februarja 2018, so se dodali 101.A, 122.A in 123.A člen ter spremenili 57., 99., 120., 123., 125., 126. in 156. člen. Podjetje te spremembe uporablja za spremembe programa, omejitve programa ali poravnave na podlagi programa, do katerih pride na začetku ali po začetku prvega letnega obdobja poročanja, ki se začne 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi prej, to dejstvo razkrije.

Dodatek A

Napotki za uporabo

Ta dodatek je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 92. in 93. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

A1

Računovodske zahteve za prispevke zaposlenih ali tretjih oseb so prikazane v spodnjem diagramu.
&fbco;binary entityId="7299315e-8092-41a6-a311-28675aea7aa4" type="jpg"&fbcc;

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 20

Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči (9)

PODROČJE UPORABE

1

Ta standard se uporablja pri računovodenju in razkrivanju državnih podpor ter pri razkrivanju drugih oblik državne pomoči.

2

Ta standard ne obravnava:

(a)

posebnih težav, ki nastajajo pri računovodenju državnih podpor v računovodskih izkazih, ki odražajo učinke spreminjanja cen, ali v dodatnih informacijah podobne vrste,

(b)

državne pomoči, ki je na voljo podjetju v obliki ugodnosti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ali davčne izgube ali ugodnosti, določenih oziroma omejenih na podlagi obveznosti za davek od dohodka. Primeri takšnih ugodnosti so davčne počitnice za davek od dohodka, davčni dobropisi za naložbe, dopustitev pospešenega amortiziranja in znižane stopnje davka od dohodka,

(c)

udeležbe države v lastništvu podjetja,

(d)

državnih podpor, obravnavanih v MRS 41 Kmetijstvo.

OPREDELITVE POJMOV

3

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Država se nanaša na vlado, državne organe in podobne organe na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni.

 

Državna pomoč je ukrepanje države za zagotovitev gospodarske koristi posameznemu podjetju ali skupini podjetij, ki morajo izpolnjevati določena merila. Za namene tega standarda državna pomoč ne vključuje koristi, ki so zagotovljene zgolj posredno z ukrepi, ki vplivajo na splošne razmere poslovanja, kot je zagotavljanje infrastrukture v območjih v razvoju ali nalaganje trgovinskih omejitev za konkurenčna podjetja.

 

Državne podpore so državna pomoč v obliki prenosov sredstev na podjetje v zameno za upoštevanje določenih pogojev v preteklosti ali v prihodnosti, ki se nanašajo na poslovanje podjetja. Mednje se ne uvrščajo tiste oblike državne pomoči, katerih vrednosti ni mogoče določiti v razumnih mejah, pa tudi ne transakcij med podjetjem in državo, ki jih ni mogoče razlikovati od običajnih trgovinskih poslov podjetja  (10).

 

S sredstvi povezane podpore so državne podpore, pri katerih je glavni pogoj, da mora podjetje, ki jih želi dobiti, kupiti, zgraditi ali drugače pridobiti dolgoročna sredstva. V zvezi s temi podporami so lahko določeni tudi dodatni pogoji, ki omejujejo vrsto ali lokacijo sredstev oziroma obdobja, v katerih jih mora podjetje pridobiti ali obdržati v svoji lasti.

 

S prihodkom povezane podpore so državne podpore, ki ne spadajo med tiste, povezane s sredstvi.

 

Nevračljiva posojila so posojila, pri katerih se posojilodajalec pod nekaterimi vnaprej določenimi pogoji odpove vračilu.

 

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

4

Državna pomoč ima različne oblike, ki se med seboj razlikujejo glede vrste in glede pogojev, ki so z njo običajno povezani. Namen pomoči je lahko spodbujanje podjetja, da se loti dejanja, ki se ga sicer ne bi, če ne bi bilo pomoči.

5

Državna pomoč, ki jo dobi podjetje, je lahko pomembna za pripravo njegovih računovodskih izkazov iz dveh razlogov. Prvič, če so se prenesli viri, je treba najti ustrezno obračunsko metodo za prenos. Drugič, priporočljivo je vsaj okvirno navesti koristi, ki jih ima podjetje od državne pomoči v obdobju poročanja, na katero se računovodski izkazi nanašajo. Tako je lažje primerjati računovodske izkaze podjetja z njegovimi izkazi iz prejšnjih let pa tudi z računovodskimi izkazi drugih podjetij.

6

Državne podpore se včasih imenujejo tudi dotacije, subvencije ali premije.

DRŽAVNE PODPORE

7

Državne podpore, vključno z nedenarnimi podporami po pošteni vrednosti, se ne pripoznajo, dokler ne obstaja razumno zagotovilo:

(a)

da bo podjetje izpolnilo pogoje v zvezi z njimi in

(b)

da bodo podpore prejete.

8

Državna podpora se ne pripozna, dokler ni razumnega zagotovila, da bo podjetje izpolnilo pogoje zanjo in jo tudi prejelo. Prejem podpore sam po sebi še ni dovolj trden dokaz, da podjetje je ali bo izpolnilo pogoje, ki so povezani z njo.

9

Način, na katerega podjetje prejme podporo, ne vpliva na metodo računovodenja, ki jo bo uporabilo v zvezi z njo. Podpora se torej računovodsko obravnava na enak način, če gre za prejem denarja ali za zmanjšanje obveznosti podjetja do države.

10

Nevračljivo posojilo države se obravnava kot državna podpora, če obstaja razumno zagotovilo, da bo podjetje izpolnilo pogoje za oprostitev vračila posojila.

10A

Koristi od državnega posojila po obrestni meri, ki je nižja od tržne, se obravnavajo kot državna podpora. Posojilo se pripozna in meri v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Koristi obrestne mere, ki je nižja od tržne, se merijo kot razlika med začetno knjigovodsko vrednostjo posojila, določeno v skladu z MSRP 9, in prejetimi zneski. Koristi se računovodsko obravnavajo v skladu s tem standardom. Podjetje upošteva pogoje in obveze, ki so se izpolnili ali se morajo izpolniti, ko določa stroške, ki naj bi se nadomestili s koristmi posojila.

11

Ko je državna podpora pripoznana, je treba vse z njo povezane pogojne obveznosti ali pogojna sredstva obravnavati v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

12

Državne podpore se sistematično pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih nadomestilo s podporami, pripozna kot odhodke.

13

Pri računovodenju državnih podpor sta na voljo dva splošna načina: kapitalska metoda, po kateri se podpora pripozna zunaj poslovnega izida, in na donosu zasnovana metoda, po kateri se podpora pripozna v poslovnem izidu v enem ali več obdobjih.

14

Zagovorniki kapitalske metode uporabljajo naslednje utemeljitve:

(a)

državne podpore so sredstvo financiranja in kot takšne jih je tudi treba obravnavati v izkazu finančnega položaja, namesto da se pripoznajo v poslovnem izidu za izravnavo postavk odhodkov, ki se z njimi financirajo. Ker ni pričakovati, da bi bilo podpore treba vrniti, jih je treba pripoznati zunaj poslovnega izida;

(b)

državnih podpor ni ustrezno pripoznati v poslovnem izidu, ker jih podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z nastankom ustreznih stroškov.

15

Utemeljitve v prid na donosu zasnovani metodi so:

(a)

ker so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od delničarjev, se ne smejo pripoznati neposredno v lastniškem kapitalu, temveč se morajo pripoznavati v poslovnem izidu v ustreznih obdobjih;

(b)

državne podpore so redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži tako, da izpolni pogoje zanje in predvidene obveze. Glede na to je treba državne podpore pripoznati v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih nadomestilo s podporami, pripozna kot odhodke;

(c)

ker so davek od dohodka in drugi davki odhodki, je logično, da se tudi državne podpore obravnavajo v poslovnem izidu, saj so le podaljšek davčne politike.

16

Za na donosu zasnovano metodo obravnavanja državnih podpor je bistveno, da se državne podpore v poslovnem izidu sistematično pripoznavajo v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih nadomestilo s podporami, pripozna kot odhodke. Pripoznavanje državnih podpor v poslovnem izidu na podlagi prejemkov ni v skladu z računovodsko predpostavko o nastanku poslovnega dogodka (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov) in bi bilo sprejemljivo zgolj takrat, ko ne bi bilo na voljo nobene podlage za razporeditev podpor na druga obdobja razen na tisto, v katerem je podjetje prejelo podporo.

17

V večini primerov je obdobja, v katerih podjetje pripozna stroške ali odhodke, povezane z državno podporo, mogoče hitro ugotoviti. Tako se podpore za nadomestitev posebnih stroškov pripoznajo v poslovnem izidu v istem obdobju kot ustrezni odhodki. Podobno se podpore, povezane z amortizirljivimi sredstvi, navadno pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih in deležih, v katerih se pripozna tudi odhodek za amortizacijo teh sredstev.

18

Tudi pri podporah, povezanih z neamortizirljivimi sredstvi, lahko država zahteva izpolnjevanje nekaterih obvez; v takšnem primeru se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobjih, ki jih bremenijo stroški v zvezi z izpolnjevanjem omenjenih obvez. Na primer, podpora v obliki zemljišča je lahko povezana s pogojem, da prejemnik na njem zgradi poslopje, zato bi bilo podporo primerno pripoznati v poslovnem izidu v dobi koristnosti zgrajenega poslopja.

19

Podjetja včasih dobivajo podpore kot del svežnja finančne ali davčne pomoči, ki je povezana z vrsto pogojev. V takih primerih je potrebna posebna pozornost pri ugotavljanju okoliščin, ki povzročajo stroške in odhodke, ti pa določajo obdobja, za katera si bo podjetje prislužilo podporo. Včasih je primerno en del podpore razporediti na en način, drug del pa na drugega.

20

Državna podpora, ki jo podjetje dobi kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali pa kot takojšnjo finančno pomoč, s katero niso povezani nobeni prihodnji stroški, se pripozna v poslovnem izidu tistega obdobja, v katerem jo podjetje prejme.

21

V nekaterih okoliščinah lahko država dodeli podporo z namenom dati podjetju takojšnjo finančno pomoč in ne kot spodbudo za določeno delovanje, povezano z nastankom stroškov. Take podpore so lahko omejene na posamezno podjetje in niso na voljo večji skupini upravičencev. V takih okoliščinah utegne biti potrebno podporo pripoznati v poslovnem izidu obdobja, v katerem podjetje izpolni pogoje zanjo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, ki zagotavlja nedvoumno razumevanje njenih učinkov.

22

Podjetje lahko dobi državno podporo za nadomestitev odhodkov ali poravnavo izgub iz prejšnjega obdobja. Taka podpora se pripozna v poslovnem izidu v tistem obdobju, v katerem začne biti podjetju na voljo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, ki zagotavlja nedvoumno razumevanje njenih učinkov.

Nedenarne državne podpore

23

Državna podpora ima lahko obliko prenosa nedenarnih sredstev, na primer zemljišča ali drugih virov, ki jih bo uporabljalo podjetje. V takih okoliščinah se običajno oceni poštena vrednost nedenarnega sredstva in se tako podpora kot tudi sredstvo računovodsko obravnavata po pošteni vrednosti. Včasih se podjetja odločijo za drugačno možnost in izkazujejo tako sredstvo kot podporo po nominalni vrednosti.

Predstavljanje s sredstvi povezanih podpor

24

S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se predstavijo v izkazu finančnega položaja bodisi tako, da se izkazujejo kot odloženi prihodek, bodisi tako, da se odštejejo pri ugotavljanju knjigovodske vrednosti ustreznega sredstva.

25

Sprejemljivi sta dve metodi predstavljanja s sredstvi povezanih podpor (ali ustreznih delov podpor) v računovodskih izkazih podjetja.

26

Po prvi metodi se podpora pripoznava kot odloženi prihodek, ki ga podjetje sistematično pripoznava v poslovnem izidu v dobi koristnosti zadevnega sredstva.

27

Po drugi metodi se podpora odšteje pri izračunu knjigovodske vrednosti sredstva. Podpora se pripozna v poslovnem izidu v dobi koristnosti amortizirljivega sredstva kot zmanjšan odhodek za amortizacijo.

28

Nakup sredstev in prejem z njimi povezanih podpor lahko povzročita velika gibanja v denarnem toku podjetja. Podjetja zaradi tega in da bi prikazala bruto naložbo v sredstva, taka gibanja pogosto razkrijejo v izkazu denarnih tokov v obliki ločenih postavk ne glede na to, ali podporo pri predstavitvi v izkazu finančnega položaja odštejejo od sredstva, s katerim je povezana, ali ne.

Predstavljanje podpor, povezanih s prihodki

29

Podpore, povezane s prihodki, se predstavijo kot del poslovnega izida, in sicer ločeno ali v splošni rubriki, kot so „drugi prihodki“; druga možnost je, da se podpore odštejejo od povezanih odhodkov.

29A

[črtano]

30

Zagovorniki prve metode trdijo, da ni ustrezno med seboj pobotati postavk prihodkov in odhodkov ter da je zaradi ločevanja podpore od odhodkov lažje primerjati odhodke s tistimi, na katere podpora ne vpliva. Zagovorniki druge metode trdijo, da podjetje verjetno sploh ne bi imelo odhodkov, če mu podpora ne bi bila na voljo, zato bi lahko bila predstavitev odhodkov, ne da bi bili znižani za podporo, zavajajoča.

31

Obe metodi veljata kot sprejemljivi za predstavljanje podpor, povezanih s prihodki. Za pravilno razumevanje računovodskih izkazov pa utegne biti potrebno, da podjetje razkrije podpore. Običajno je ustrezno, če podjetje razkrije vpliv podpor na vsako postavko prihodkov ali odhodkov, ki se mora razkriti ločeno.

Vračanje državnih podpor

32

Državna podpora, ki jo mora podjetje vrniti, se računovodsko obravnava kot sprememba računovodske ocene (glej MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake). Vračilo s prihodki povezane podpore se najprej poračuna z neamortiziranim odloženim zneskom v dobro, pripoznanim v zvezi s podporo. V obsegu, v katerem vračilo presega tak odloženi znesek v dobro, ali če ni nobenega takega zneska, se vračilo takoj pripozna v poslovnem izidu. Vračilo s sredstvom povezane podpore se pripozna tako, da se poveča knjigovodska vrednost ustreznega sredstva ali zmanjša stanje odloženega prihodka za znesek vračila. Kumulativni znesek dodatne amortizacije, ki bi bil pripoznan v poslovnem izidu do datuma poročanja, če ne bi bilo podpore, se takoj pripozna v poslovnem izidu.

33

Okoliščine, ki povzročijo vračilo s sredstvom povezane podpore, lahko zahtevajo premislek o možni oslabitvi nove knjigovodske vrednosti sredstva.

DRŽAVNA POMOČ

34

Opredelitev državnih podpor v 3. členu tega standarda ne vključuje nekaterih oblik državne pomoči, ki jim je težko določiti vrednost, pa tudi ne transakcij med podjetjem in državo, ki jih ni mogoče razlikovati od običajnih trgovinskih poslov podjetja.

35

Pomoči, pri katerih je težko določiti primerno vrednost, so na primer brezplačni strokovni ali trženjski nasveti ter zagotovitev jamstev. Pomoč, ki je ni mogoče razlikovati od običajnih trgovinskih transakcij podjetja, je denimo politika državnih nakupov, ki zajema tudi proizvode obravnavanega podjetja. O obstoju koristi za podjetje morda ni mogoče dvomiti, vendar bi lahko bil vsak poskus ločiti trgovinske posle od državne pomoči arbitraren.

36

Pomen koristi v naštetih primerih je lahko takšen, da je treba razkriti vrsto, obseg in trajanje pomoči, da računovodski izkazi ne bi bili zavajajoči.

37

[črtano]

38

Za namen tega standarda državna pomoč ne zajema zagotavljanja infrastrukture z izboljševanjem splošnega transportnega in komunikacijskega omrežja ter izboljševanja zmogljivosti, kot so namakalne ali vodne naprave, ki so celotni lokalni skupnosti na voljo stalno in za nedoločen čas.

RAZKRITJA

39

Razkrijejo se:

(a)

računovodska usmeritev, ki se uporablja za državne podpore, tudi sprejete metode predstavljanja v računovodskih izkazih,

(b)

vrsta in obseg državnih podpor, pripoznanih v računovodskih izkazih, in navedba drugih oblik državne pomoči, od katerih je podjetje imelo neposredne koristi, ter

(c)

neizpolnjeni pogoji in druge obveze, povezane z državno pomočjo, pripoznano v računovodskih izkazih.

PREHODNE DOLOČBE

40

Podjetje, ki uporablja ta standard prvič:

(a)

po potrebi upošteva zahteve glede razkritij in

(b)

bodisi

(i)

prilagodi svoje računovodske izkaze spremembam računovodske usmeritve v skladu z MRS 8 bodisi

(ii)

uporablja določbe o računovodenju iz tega standarda samo za podpore ali dele podpor, ki jih dobi ali mora vrniti po datumu začetka veljavnosti tega standarda.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

41

Ta standard se začne uporabljati za računovodske izkaze za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 1984 ali pozneje.

42

Z MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) se je spremenila terminologija, ki se uporablja v vseh MSRP. Poleg tega se je spremenil 29.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

43

V okviru Izboljšav MSRP, izdanih maja 2008, se je črtal 37. člen in dodal 10.A člen. Podjetje uporablja te spremembe za naprej za državna posojila, prejeta v obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

44

[črtano]

45

Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 3. členu. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

46

Z dokumentom Predstavljanje postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), izdanim junija 2011, se je spremenil 29. člen in črtal 29.A člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

47

[črtano]

48

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, se je spremenil 10.A člen ter črtala 44. in 47. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 21

Vplivi sprememb menjalnih tečajev

CILJ

1

Podjetje lahko deluje v tujini na dva načina. Lahko posluje v tujih valutah ali pa ima podjetje v tujini. Poleg tega lahko podjetje svoje računovodske izkaze predstavi v tuji valuti. Cilj tega standarda je predpisati, kako naj podjetje v svojih računovodskih izkazih predstavi transakcije v tujih valutah in poslovanje podjetij v tujini in kako prevesti različne valute v računovodskih izkazih v predstavitveno valuto.

2

Glavni vprašanji sta, kateri menjalni tečaj ali menjalne tečaje uporabiti in kako v računovodskih izkazih poročati o vplivih sprememb menjalnih tečajev.

PODROČJE UPORABE

3

Ta standard se uporablja za (11):

(a)

računovodenje transakcij in stanj v tujih valutah, z izjemo tistih transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti in z njimi povezanih stanj, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti;

(b)

prevedbo rezultatov in finančnega položaja podjetij v tujini, ki so vključena v računovodske izkaze podjetja s konsolidacijo ali s kapitalsko metodo, in

(c)

prevedbo rezultatov in finančnega položaja podjetja v predstavitveno valuto.

4

MSRP 9 se uporablja za številne izvedene finančne instrumente v tuji valuti, zato teh ta standard ne zajema. Vendar nekateri izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti, ki jih MSRP 9 ne zajema (npr. nekateri izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti, ki so vgrajeni v druge pogodbe), spadajo v področje uporabe tega standarda. Ta standard se prav tako uporablja, kadar podjetje prevaja zneske, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente, iz funkcijske valute v predstavitveno valuto.

5

Ta standard se ne uporablja za računovodenje varovanja pred tveganjem pri postavkah v tujih valutah, vključno z varovanjem čiste naložbe v podjetje v tujini pred tveganjem. Za računovodenje varovanja pred tveganjem se uporablja MSRP 9.

6

Ta standard se uporablja za predstavljanje računovodskih izkazov podjetja v tuji valuti in določa zahteve za tako pripravljene računovodske izkaze, da bodo ti ustrezali mednarodnim standardom računovodskega poročanja (MSRP). Ta standard določa, katere informacije je treba razkriti pri tistih prevedbah finančnih informacij v tujo valuto, ki ne izpolnjujejo omenjenih zahtev.

7

Ta standard se ne uporablja za predstavljanje denarnih tokov v izkazu denarnih tokov, ki izhajajo iz transakcij v tujih valutah, ali prevedbo denarnih tokov podjetja v tujini (glej MRS 7 Izkaz denarnih tokov).

OPREDELITVE POJMOV

8

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

 

Končni tečaj je promptni tečaj na koncu obdobja poročanja.

 

Tečajna razlika je razlika, ki izhaja iz prevedbe določenega števila enot neke valute v drugo valuto pri različnih menjalnih tečajih.

 

Menjalni tečaj je razmerje menjave dveh valut.

 

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

 

Tuja valuta je valuta, ki ni funkcijska valuta podjetja.

 

Podjetje v tujini je odvisno podjetje, pridruženo podjetje, skupni aranžma ali podružnica poročajočega podjetja, katerih dejavnosti temeljijo ali se izvajajo v državi ali valuti, ki za poročajoče podjetje ni domača država ali valuta.

 

Funkcijska valuta je valuta izvirnega gospodarskega okolja, v katerem podjetje posluje.

 

Skupina so obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja.

 

Denarne postavke so denarne enote, ki jih ima podjetje, ter terjatve in obveznosti, ki jih bo prejelo oziroma plačalo v določenem ali določljivem številu denarnih enot.

 

Čista naložba v podjetje v tujini je vrednost deleža poročajočega podjetja v čistih sredstvih podjetja v tujini.

 

Predstavitvena valuta je valuta, v kateri so predstavljeni računovodski izkazi.

 

Promptni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki velja ob takojšnji menjavi.

Podrobnejša opredelitev pojmov

Funkcijska valuta

9

Izvirno gospodarsko okolje, v katerem podjetje posluje, je praviloma tisto, v katerem večinoma ustvarja in troši denar. Podjetje mora pri določanju svoje funkcijske valute upoštevati naslednje dejavnike, ki so:

(a)

valuta:

(i)

ki najbolj vpliva na prodajne cene proizvodov in storitev (pogosto je to valuta, v kateri so prodajne cene proizvodov in storitev izražene in plačane) ter

(ii)

države, kjer predvsem konkurenčnost in državni predpisi določajo prodajne cene proizvodov in storitev;

(b)

valuta, ki najbolj vpliva na stroške dela, materiala in druge stroške v zvezi z zagotavljanjem proizvodov ali storitev (pogosto je to valuta, v kateri so taki stroški izraženi in plačani).

10

Naslednji dejavniki so prav tako lahko značilni za funkcijsko valuto podjetja:

(a)

valuta, v kateri se ustvarjajo sredstva, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja (izdajanje dolžniških in kapitalskih instrumentov);

(b)

valuta, v kateri se navadno zadržijo prejemki iz poslovanja.

11

Naslednji dodatni dejavniki se upoštevajo pri določanju funkcijske valute podjetja v tujini in ugotavljanju, ali je ta funkcijska valuta ista kot funkcijska valuta poročajočega podjetja (poročajoče podjetje je v tej zvezi podjetje, ki posluje v tujini v obliki odvisnega podjetja, podružnice, pridruženega podjetja ali skupnega aranžmaja):

(a)

ali so dejavnosti podjetja v tujini podaljšek poslovanja poročajočega podjetja in niso v veliki meri neodvisne od poročajočega podjetja. Primer podaljška poslovanja je, ko podjetje v tujini samo prodaja blago, ki ga je uvozilo od poročajočega podjetja, in nakazuje izkupiček poročajočemu podjetju. V primeru v veliki meri neodvisnega poslovanja pa podjetje v tujini nabira denar in druge denarne postavke, ima odhodke, ustvarja prihodke in si izposoja, vse večinoma v tamkajšnji valuti;

(b)

ali transakcije s poročajočim podjetjem predstavljajo velik ali majhen delež dejavnosti podjetja v tujini;

(c)

ali denarni tokovi iz dejavnosti podjetja v tujini neposredno vplivajo na denarne tokove poročajočega podjetja in so vedno na voljo za nakazilo poročajočemu podjetju;

(d)

ali so denarni tokovi iz dejavnosti podjetja v tujini zadostni za poravnavanje obstoječih in običajno pričakovanih dolgov, ne da bi bilo treba poročajočemu podjetju zagotavljati lastnih finančnih sredstev.

12

Če so zgoraj navedeni kazalniki pomešani in funkcijska valuta ni jasno razvidna, poslovodstvo po presoji določi, katera funkcijska valuta najbolj natančno predstavlja ekonomske učinke osnovnih transakcij, poslovnih dogodkov in okoliščin v podjetju. Pri tem poslovodstvo najprej upošteva glavne kazalnike iz 9. člena, šele nato pa kazalnike iz 10. in 11. člena, ki so namenjeni zagotavljanju dodatnih dokazov za opredelitev funkcijske valute podjetja.

13

Funkcijska valuta podjetja odraža osnovne transakcije, poslovne dogodke in okoliščine, ki so za podjetje pomembni. Iz tega razloga se funkcijska valuta, ko je enkrat določena, ne spremeni, razen če pride do spremembe v osnovnih transakcijah, poslovnih dogodkih in okoliščinah.

14

Če je funkcijska valuta valuta hiperinflacijskega gospodarstva, se računovodski izkazi podjetja prevrednotijo v skladu z MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih. Podjetje se preračunu po MRS 29 ne more izogniti tako, da na primer določi za svojo funkcijsko valuto neko drugo valuto, ki ni funkcijska valuta, določena v skladu s tem standardom (na primer funkcijsko valuto svojega obvladujočega podjetja).

Čista naložba v podjetje v tujini

15

Podjetje ima lahko denarno postavko v obliki terjatve ali obveznosti do podjetja v tujini. Postavka, katere poravnava ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je po svoji vsebini del čiste naložbe podjetja v to podjetje v tujini, računovodsko pa se obravnava v skladu z 32. in 33. členom. Takšne denarne postavke lahko vključujejo dolgoročne terjatve ali posojila. Izključujejo pa terjatve do kupcev ali obveznosti do dobaviteljev.

15A

Podjetje, ki ima denarno postavko v obliki terjatve ali obveznosti do podjetja v tujini, opisano v 15. členu, je lahko katero koli odvisno podjetje skupine. Na primer, podjetje ima dve odvisni podjetji, A in B. Odvisno podjetje B je podjetje v tujini. Odvisno podjetje A odobri posojilo odvisnemu podjetju B. Če poravnava posojila ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je posojilo odvisnega podjetja A del čiste naložbe podjetja v odvisno podjetje B. To velja tudi, če je samo odvisno podjetje A prav tako podjetje v tujini.

Denarne postavke

16

Bistvena lastnost denarne postavke je pravica prejeti (ali obveznost plačati) določeno ali določljivo število denarnih enot. Taki primeri so: pokojnine in drugi zaslužki zaposlenih, izplačljivi v denarju; rezervacije, ki se poravnajo z denarjem; obveznosti iz najemov; v denarju izplačljive dividende, pripoznane kot obveznost. Med denarne postavke prav tako spada pogodba o prejetju (ali izročitvi) spremenljivega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja ali spremenljivega zneska sredstev, katere poštena vrednost je enaka določenemu ali določljivemu številu denarnih enot, ki jih je treba prejeti (ali izročiti). In nasprotno, bistvena lastnost nedenarne postavke je ta, da pravica prejeti (ali obveznost izročiti) določeno ali določljivo število denarnih enot ne obstaja. Taki primeri so: vnaprej plačani zneski za blago in storitve; dobro ime; neopredmetena sredstva; zaloge; opredmetena osnovna sredstva; sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, in rezervacije, ki se poravnajo z izročitvijo nedenarnega sredstva.

POVZETEK METODE, KI JO ZAHTEVA TA STANDARD

17

Pri pripravi računovodskih izkazov vsako podjetje – ne glede na to, ali je samostojno podjetje, podjetje s podjetji v tujini (kot je obvladujoče podjetje) ali podjetje v tujini (kot je odvisno podjetje ali podružnica) – določi svojo funkcijsko valuto v skladu z 9.–14. členom. Podjetje prevede postavke v tuji valuti v svojo funkcijsko valuto in o učinkih takšne prevedbe poroča v skladu z 20.–37. in 50. členom.

18

Številna poročajoča podjetja sestavlja več različnih podjetij (npr. skupina je sestavljena iz obvladujočega podjetja in enega ali več odvisnih podjetij). Različne vrste podjetij – ne glede na to, ali so člani skupine ali ne – lahko vlagajo v pridružena podjetja ali skupne aranžmaje. Lahko imajo tudi podružnice. Rezultate in finančni položaj vsakega posameznega podjetja, ki je del poročajočega podjetja, je treba prevesti v valuto, v kateri poročajoče podjetje predstavlja svoje računovodske izkaze. Ta standard dovoljuje, da je predstavitvena valuta poročajočega podjetja katera koli valuta (ali valute). Rezultate in finančni položaj tistega posameznega podjetja znotraj poročajočega podjetja, čigar funkcijska valuta ni ista kot predstavitvena valuta, je treba prevesti v skladu z 38.–50. členom.

19

Ta standard dovoljuje tudi samostojnemu podjetju, ki pripravlja računovodske izkaze, ali podjetju, ki pripravlja ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, da predstavi svoje računovodske izkaze v kateri koli valuti (ali valutah). Če predstavitvena valuta podjetja in njegova funkcijska valuta nista isti, se tudi njegovi rezultati in finančni položaj prevedejo v predstavitveno valuto v skladu z 38.–50. členom.

POROČANJE O TRANSAKCIJAH V TUJIH VALUTAH V FunkcijskI VALUTI

Začetno pripoznanje

20

Transakcija v tuji valuti je transakcija, ki je izražena v tuji valuti ali pa jo je v tuji valuti treba poravnati, kamor spadajo tudi transakcije, kjer podjetje:

(a)

kupuje ali prodaja proizvode ali storitve, katerih cene so izražene v tujih valutah,

(b)

posoja ali si izposoja finančna sredstva, če so zneski terjatev ali obveznosti izraženi v tuji valuti, ali

(c)

drugače pridobiva ali odtujuje sredstva oziroma ustvarja ali poravnava obveznosti, izražene v tujih valutah.

21

Transakcija v tuji valuti se ob začetnem pripoznanju v funkcijski valuti evidentira tako, da se znesek v tuji valuti prevede z uporabo promptnega menjalnega tečaja med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan transakcije.

22

Dan transakcije je datum, na katerega transakcija prvič izpolni merila za pripoznanje v skladu z MSRP. Iz praktičnih razlogov se pogosto uporablja tečaj, približno enak dejanskemu tečaju na dan transakcije; na primer, povprečni tečaj za teden ali mesec se lahko uporablja pri vseh transakcijah v vsaki tuji valuti, do katerih je prišlo v obdobju. Toda če se menjalni tečaji zelo spreminjajo, je uporaba povprečnega tečaja v obdobju neprimerna.

Poročanje na koncu poznejših obdobij poročanja

23

Na koncu posameznega obdobja poročanja:

(a)

se denarne postavke v tujih valutah prevedejo po končnem tečaju,

(b)

se nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, prevedejo po menjalnem tečaju na dan transakcije, in

(c)

se nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, prevedejo po menjalnih tečajih na dan, ko je bila poštena vrednost izmerjena.

24

Knjigovodska vrednost postavke se določi v povezavi z drugimi ustreznimi standardi. Na primer, opredmetena osnovna sredstva se lahko po MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva izmerijo po bodisi pošteni bodisi po izvirni vrednosti. Ne glede na to, ali se knjigovodska vrednost določi na podlagi izvirne ali poštene vrednosti, jo je treba v skladu s tem standardom prevesti v funkcijsko valuto, če je izražena v tuji valuti.

25

Knjigovodska vrednost nekaterih postavk se določi s primerjavo dveh ali več zneskov. Na primer, knjigovodska vrednost zalog je v skladu z MRS 2 Zaloge nabavna vrednost ali čista iztržljiva vrednost, odvisno, katera je nižja. Podobno je v skladu z MRS 36 Oslabitev sredstev knjigovodska vrednost sredstva, pri katerem obstaja znak oslabitve, njegova knjigovodska vrednost pred morebitnimi izgubami zaradi oslabitve ali njegova nadomestljiva vrednost, odvisno, katera je nižja. Če je tako sredstvo nedenarno in izmerjeno v tuji valuti, se knjigovodska vrednost določi s primerjavo:

(a)

nabavne vrednosti ali knjigovodske vrednosti, kot je ustrezno, prevedene po menjalnem tečaju z dneva, ko je bila vrednost določena (tečaju na dan transakcije za postavko, izmerjeno po izvirni vrednosti), in

(b)

čiste iztržljive vrednosti ali nadomestljive vrednosti, kot je ustrezno, prevedene po menjalnem tečaju na dan, ko je bila ta vrednost določena (na primer, končni tečaj na koncu obdobja poročanja).

Posledica te primerjave je lahko ta, da se izguba zaradi oslabitve pripozna v funkcijski valuti, v tuji valuti pa ne, ali obratno.

26

Če je na voljo več menjalnih tečajev, se uporabi tisti tečaj, po katerem bi se lahko prihodnji denarni tokovi iz transakcije ali stanja poravnali, če bi ti denarni tokovi nastali na dan merjenja. Če menjava med dvema valutama začasno ni možna, se uporabi prvi naslednji tečaj, po katerem bi bila menjava možna.

Pripoznavanje tečajnih razlik

27

Kot je navedeno v 3.(a) in 5. členu, se za računovodenje varovanja pred tveganjem pri postavkah v tujih valutah uporablja MSRP 9. Računovodenje varovanja pred tveganjem od podjetja zahteva, da nekatere tečajne razlike računovodsko obravnava na drug način, kot ga določa ta standard. Na primer, MSRP 9 zahteva, da se tečajne razlike pri denarnih postavkah, ki izpolnjujejo pogoje glede ustreznosti za instrument za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, na začetku pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu v obsegu, v katerem je varovanje pred tveganjem učinkovito.

28

Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripozna v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo, razen tečajnih razlik, ki se obravnavajo v skladu z 32. členom.

29

Če denarne postavke izhajajo iz transakcije v tuji valuti in se spremeni menjalni tečaj med dnevom transakcije in dnevom poravnave, nastane tečajna razlika. Če se transakcija poravna v istem obračunskem obdobju, v katerem se je zgodila, se vse tečajne razlike pripoznajo v tistem obdobju. Toda če se transakcija poravna v naslednjem obračunskem obdobju, je tečajna razlika, pripoznana v vsakem obdobju do dneva poravnave, določena s spremembo menjalnega tečaja v vsakem obdobju.

30

Če se dobiček ali izguba v zvezi z nedenarno postavko pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, se tudi vse sestavine dobička ali izgube, povezane s prevedbo vrednosti, izraženih v tuji valuti, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. In nasprotno, če se dobiček ali izguba v zvezi z nedenarno postavko pripozna v poslovnem izidu, se tudi vse sestavine dobička ali izgube, povezane s prevedbo vrednosti, izraženih v tuji valuti, pripoznajo v poslovnem izidu.

31

Drugi MSRP določajo, da je treba nekatere dobičke in izgube pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu. Na primer, MRS 16 zahteva, da se nekateri dobički in izgube, ki izhajajo iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Če je takšno sredstvo izmerjeno v tuji valuti, točka (c) 23. člena tega standarda zahteva, da se prevrednotena vrednost prevede na podlagi tečaja z dne, ko je bila vrednost določena, zaradi česar pride do nastanka tečajne razlike, ki se prav tako pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.

32

Tečajne razlike v zvezi z denarno postavko, ki je del čiste naložbe poročajočega podjetja v podjetje v tujini (glej 15. člen), se pripoznajo v poslovnem izidu v ločenih računovodskih izkazih poročajočega podjetja ali posameznih računovodskih izkazih podjetja v tujini, kakor je ustrezno. V računovodskih izkazih, ki združujejo tako podjetja v tujini kot poročajoče podjetje (na primer konsolidirani računovodski izkazi, če je podjetje v tujini odvisno podjetje), se takšne tečajne razlike na začetku pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu, ob odtujitvi čiste naložbe pa se prerazvrstijo iz lastniškega kapitala v poslovni izid v skladu z 48. členom.

33

Če je denarna postavka del čiste naložbe poročajočega podjetja v podjetje v tujini in je izražena v funkcijski valuti poročajočega podjetja, nastane v posameznih računovodskih izkazih podjetja v tujini tečajna razlika v skladu z 28. členom. Če je takšna postavka izražena v funkcijski valuti podjetja v tujini, v skladu z 28. členom nastane tečajna razlika v ločenih računovodskih izkazih poročajočega podjetja. Če je takšna postavka izražena v valuti, ki ni funkcijska valuta poročajočega podjetja ali podjetja v tujini, nastane v skladu z 28. členom tečajna razlika v ločenih računovodskih izkazih poročajočega podjetja in v posameznih računovodskih izkazih podjetja v tujini. Take tečajne razlike se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu v računovodskih izkazih, ki vključujejo tako podjetja v tujini kot poročajoče podjetje (na primer v računovodskih izkazih, v katerih so podjetja v tujini konsolidirana ali računovodsko obravnavana po kapitalski metodi).

34

Če podjetje vodi poslovne knjige in evidence v valuti, ki ni njegova funkcijska valuta, mora pri pripravi svojih računovodskih izkazov vse zneske prevesti v funkcijsko valuto v skladu z 20.–26. členom. Tako v funkcijski valuti nastanejo isti zneski, kot če bi se postavke že od vsega začetka evidentirale v funkcijski valuti. Na primer, denarne postavke se prevedejo v funkcijsko valuto na podlagi končnega tečaja, nedenarne postavke, izmerjene po izvirni vrednosti, pa se prevedejo na podlagi menjalnega tečaja na dan transakcije, na podlagi katere so se postavke pripoznale.

Sprememba funkcijske valute

35

Če se funkcijska valuta podjetja spremeni, podjetje uporablja postopke prevedbe, ki veljajo za novo funkcijsko valuto, za naprej vse od datuma spremembe.

36

13. člen določa, da funkcijska valuta podjetja odraža njegove osnovne transakcije, poslovne dogodke in okoliščine, ki so za podjetje pomembni. Iz tega razloga se funkcijska valuta, ko je enkrat določena, lahko spremeni le, če pride do spremembe v osnovnih transakcijah, poslovnih dogodkih ali okoliščinah. Na primer, sprememba tiste valute, ki najbolj vpliva na prodajne cene proizvodov in storitev, lahko povzroči spremembo funkcijske valute podjetja.

37

Računovodenje učinka spremembe funkcijske valute se izvaja za naprej. Z drugimi besedami, podjetje prevede vse postavke v novo funkcijsko valuto na podlagi menjalnega tečaja z dne spremembe. Novi prevedeni zneski za nedenarne postavke se obravnavajo kot njihova izvirna vrednost. Tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe poslovanja podjetij v tujini in so se prej v skladu z 32. členom in 39.(c) členom pripoznale v drugem vseobsegajočem donosu, se ne prerazvrstijo iz lastniškega kapitala v poslovni izid, dokler se podjetje v tujini ne odtuji.

UPORABA PREDSTAVITVENE VALUTE, KI NI FunkcijskA VALUTA

Prevedba v predstavitveno valuto

38

Podjetje lahko svoje računovodske izkaze predstavi v kateri koli valuti (ali valutah). Če predstavitvena valuta podjetja in njegova funkcijska valuta nista isti, podjetje prevede svoje rezultate in finančni položaj v predstavitveno valuto. Na primer, če skupina vsebuje posamezna podjetja, ki uporabljajo različne funkcijske valute, se rezultati in finančni položaj vsakega podjetja prikažejo v skupni valuti, kar omogoča predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov.

39

Rezultati in finančni položaj podjetja, katerega funkcijska valuta ni valuta hiperinflacijskega gospodarstva, se prevedejo v drugo predstavitveno valuto v skladu z naslednjimi postopki:

(a)

sredstva in obveznosti za vsak predstavljeni izkaz finančnega položaja (tj. vključno s primerjalnimi podatki) se prevedejo po končnem tečaju na dan izkaza finančnega položaja,

(b)

prihodki in odhodki za vsak izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa (tj. vključno s primerjalnimi podatki) se prevedejo po menjalnih tečajih na dneve transakcij in

(c)

vse nastale tečajne razlike se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu.

40

Zaradi praktičnih razlogov se za prevedbo prihodkov in odhodkov pogosto uporablja tečaj, ki je približek menjalnih tečajev, veljavnih na dneve transakcij, na primer povprečni tečaj za obdobje. Toda če se menjalni tečaji zelo spreminjajo, je uporaba povprečnega tečaja v obdobju neprimerna.

41

Tečajne razlike, navedene v 39.(c) členu, so posledica:

(a)

prevedb prihodkov in odhodkov po menjalnih tečajih na dneve transakcij ter sredstev in obveznosti po končnem tečaju;

(b)

prevedb začetnih čistih sredstev po končnem tečaju, ki se razlikuje od prejšnjega končnega tečaja.

Te tečajne razlike se ne pripoznajo v poslovnem izidu, ker spremembe menjalnih tečajev neposredno malo ali sploh ne vplivajo na sedanje in prihodnje denarne tokove iz poslovanja. Kumulativni znesek tečajnih razlik je predstavljen v ločeni sestavini lastniškega kapitala vse do odtujitve podjetja v tujini. Če se tečajne razlike nanašajo na podjetje v tujini, ki je konsolidirano, a ni v celoti v lasti obvladujočega podjetja, se nabrane tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe in jih je mogoče pripisati neobvladujočim deležem, razporedijo na neobvladujoči delež in pripoznajo kot njegov del v konsolidiranem izkazu finančnega položaja.

42

Rezultati in finančni položaj podjetja, katerega funkcijska valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva, se prevedejo v drugo predstavitveno valuto na naslednji način:

(a)

vsi zneski (tj. sredstva, obveznosti, postavke lastniškega kapitala, prihodki in odhodki, tudi primerjalni podatki) se prevedejo po končnem tečaju z dne zadnjega izkaza finančnega položaja z izjemo, da

(b)

če se zneski prevedejo v valuto, ki ni valuta hiperinflacijskega gospodarstva, so primerjalni zneski tisti, ki so bili v ustreznih računovodskih izkazih iz preteklega leta predstavljeni kot zneski tekočega leta (tj. neprilagojeni za poznejše spremembe ravni cen ali spremembe menjalnih tečajev).

43

Če je funkcijska valuta podjetja valuta hiperinflacijskega gospodarstva, podjetje preračuna svoje računovodske izkaze v skladu z MRS 29, preden uporabi metodo prevedbe iz 42. člena, z izjemo primerjalnih zneskov, ki se prevedejo v valuto, ki ni valuta hiperinflacijskega gospodarstva (glej 42.(b) člen). Če gospodarstvo ni več hiperinflacijsko in podjetju v skladu z MRS 29 ni več treba preračunavati svojih računovodskih izkazov, podjetje kot izvirno vrednost za prevedbo v predstavitveno valuto uporablja zneske, preračunane na raven cen na dan, ko je podjetje prenehalo preračunavati svoje računovodske izkaze.

Prevedba poslovanja podjetja v tujini

44

45.–47. člen se uporabljajo poleg 38.–43. člena, če se rezultati in finančni položaj podjetja v tujini prevedejo v predstavitveno valuto, tako da se lahko podjetje v tujini vključi v računovodske izkaze poročajočega podjetja s konsolidacijo ali kapitalsko metodo.

45

Vključitev rezultatov in finančnega položaja podjetja v tujini v rezultate in finančni položaj poročajočega podjetja temelji na običajnih postopkih konsolidacije, kot je izločanje stanj in transakcij odvisnega podjetja, ki se nanašajo na subjekte znotraj skupine (glej MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi). Toda notranje denarno sredstvo (ali obveznost) v skupini, pa naj je kratkoročno ali dolgoročno, se ne more izločiti s pobotom z ustrezno notranjo obveznostjo (ali sredstvom) v skupini, ne da bi se v konsolidiranih računovodskih izkazih prikazale posledice nihanja valut. To je zato, ker denarna postavka predstavlja zavezo za pretvorbo ene valute v drugo in lahko poročajoče podjetje zaradi nihanja valute utrpi izgubo ali ustvari dobiček. Tako se v konsolidiranih računovodskih izkazih poročajočega podjetja takšna tečajna razlika pripozna v poslovnem izidu ali – če izhaja iz okoliščin, opisanih v 32. členu – pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in nabira v ločeni sestavini lastniškega kapitala vse do odtujitve podjetja v tujini.

46

Če se računovodski izkazi podjetja v tujini glede datumov razlikujejo od računovodskih izkazov poročajočega podjetja, podjetje v tujini pogosto pripravi dodatne izkaze za isti datum, kot ga imajo računovodski izkazi poročajočega podjetja. Če se tega ne naredi, MSRP 10 dovoljuje uporabo različnih datumov, če razlika med datumoma ni daljša od treh mesecev in so opravljene prilagoditve za učinke vseh pomembnih transakcij ali drugih dogodkov, ki se zgodijo med tema datumoma. V takšnem primeru se sredstva in obveznosti podjetja v tujini prevedejo po menjalnem tečaju na koncu obdobja poročanja podjetja v tujini. Opravijo se prilagoditve za pomembne spremembe menjalnih tečajev do konca obdobja poročanja poročajočega podjetja v skladu z MSRP 10. Enak pristop se uporabi pri uporabi kapitalske metode za pridružena podjetja in skupne podvige v skladu z MRS 28 (kot je bil spremenjen leta 2011).

47

Vsako dobro ime, ki izhaja iz pridobitve podjetja v tujini, ter vse prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti na pošteno vrednost, ki izhajajo iz pridobitve tega podjetja v tujini, se obravnavajo kot sredstva in obveznosti podjetja v tujini. Zato se izrazijo v funkcijski valuti podjetja v tujini in prevedejo po končnem tečaju v skladu z 39. in 42. členom.

Odtujitev ali delna odtujitev podjetja v tujini

48

Ob odtujitvi podjetja v tujini se kumulativni znesek tečajnih razlik, ki se nanaša na to podjetje v tujini, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu in nabran v ločeni sestavini lastniškega kapitala, prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko se pripozna dobiček ali izguba iz odtujitve (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil popravljen leta 2007)).

48A

Poleg odtujitve celotnega deleža podjetja v podjetju v tujini se kot odtujitve računovodsko obravnavajo naslednje delne odtujitve:

(a)

če delna odtujitev vključuje izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, ki vključuje podjetje v tujini, ne glede na to, ali podjetje po delni odtujitvi ohrani neobvladujoč delež v svojem nekdanjem odvisnem podjetju, in

(b)

če je ohranjeni delež po delni odtujitvi deleža v skupnem aranžmaju ali delni odtujitvi deleža v pridruženem podjetju, ki vključuje podjetje v tujini, finančno sredstvo, ki vključuje podjetje v tujini.

48B

Ob odtujitvi odvisnega podjetja, ki vključuje podjetje v tujini, se odpravi pripoznanje kumulativnih zneskov tečajnih razlik, ki se nanašajo na to podjetje v tujini in so bile pripisane neobvladujočim deležem, ne prerazvrsti pa se jih v poslovni izid.

48C

Ob delni odtujitvi odvisnega podjetja, ki vključuje podjetje v tujini, podjetje ponovno pripiše sorazmeren del kumulativnega zneska tečajnih razlik, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, neobvladujočim deležem v tem podjetju v tujini. V vseh drugih delnih odtujitvah podjetij v tujini podjetje v poslovni izid prerazvrsti samo sorazmerni del kumulativnega zneska tečajnih razlik, pripoznanega v drugem vseobsegajočem donosu.

48D

Delna odtujitev deleža podjetja v podjetju v tujini je vsako zmanjšanje lastniškega deleža podjetja v podjetju v tujini, razen zmanjšanj iz 48.A členu, ki se računovodsko obravnavajo kot odtujitve.

49

Podjetje lahko odtuji ali delno odtuji svoj delež v podjetju v tujini s prodajo, likvidacijo, vračilom delniškega kapitala ali opustitvijo celote ali dela takšnega podjetja. Prevrednotenje knjigovodske vrednosti podjetja v tujini navzdol zaradi njegovih lastnih izgub ali oslabitve, ki jo pripozna naložbenik, ni delna odtujitev. V skladu s tem se noben del dobička ali izgube iz tečajnih razlik, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, ob prevrednotenju navzdol ne prerazvrsti v dobiček ali izgubo.

DAVČNI UČINKI VSEH TEČAJNIH RAZLIK

50

Dobički in izgube pri transakcijah v tujih valutah in tečajne razlike, ki nastanejo pri prevedbi rezultatov in finančnega položaja podjetja (tudi podjetij v tujini) v drugo valuto, lahko imajo davčne učinke. Te davčne učinke ureja MRS 12 Davek od dohodka.

RAZKRITJA

51

V 53. in 55.–57. členu se „funkcijska valuta“, če gre za skupino, nanaša na funkcijsko valuto obvladujočega podjetja.

52

Podjetje razkrije:

(a)

znesek tečajnih razlik, pripoznanih v poslovnem izidu, brez tistih, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9; in

(b)

čiste tečajne razlike, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in nabrane v ločeni sestavini lastniškega kapitala, in uskladitev zneska takšnih tečajnih razlik na začetku in koncu obdobja.

53

Če predstavitvena in funkcijska valuta nista isti, se to dejstvo razkrije skupaj z razkritjem funkcijske valute in utemelji uporaba druge predstavitvene valute.

54

Če poročajoče podjetje ali pomembno podjetje v tujini spremeni svojo funkcijsko valuto, to dejstvo razkrije in utemelji spremembo funkcijske valute.

55

Če podjetje predstavi svoje računovodske izkaze v valuti, ki ni funkcijska valuta, lahko računovodske izkaze označi kot skladne z MSRP samo, če izpolnjujejo vse zahteve MSRP, vključno z metodo prevedbe iz 39. in 42. člena.

56

Podjetje včasih predstavi svoje računovodske izkaze ali druge finančne informacije v valuti, ki ni njegova funkcijska valuta, in pri tem ne izpolnjuje vseh zahtev iz 55. člena. Na primer, podjetje včasih v drugo valuto prevede samo izbrane postavke iz svojih računovodskih izkazov. Ali pa podjetje, katerega funkcijska valuta ni valuta hiperinflacijskega gospodarstva, včasih računovodske izkaze pretvori v drugo valuto tako, da prevede vse postavke po najnovejšem končnem tečaju. Takšne pretvorbe niso skladne z MSRP, zato so potrebna razkritja iz 57. člena.

57

Če podjetje svoje računovodske izkaze ali druge finančne informacije predstavi v valuti, ki ni niti funkcijska valuta niti predstavitvena valuta, in zahteve iz 55. člena niso izpolnjene:

(a)

jasno označi informacije kot dodatne informacije, da se ločijo od informacij, ki so skladne z MSRP;

(b)

razkrije valuto, v kateri so predstavljene dodatne informacije, in

(c)

razkrije svojo funkcijsko valuto in metodo prevedbe, uporabljeno pri zbiranju dodatnih informacij.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

58

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, to dejstvo razkrije.

58A

Z dokumentom Čista naložba v podjetje v tujini (sprememba MRS 21), izdanim decembra 2005, se je dodal 15.A člen in spremenil 33. člen. Podjetje začne uporabljati te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2006 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva.

59

Podjetje 47. člen uporablja za naprej za vse pridobitve po začetku obdobja računovodskega poročanja, v katerem se ta standard prvič uporabi. Uporaba 47. člena za nazaj za prejšnje pridobitve je dovoljena. Kar zadeva prevzem podjetja v tujini, ki se obravnava za naprej, a se je zgodil pred dnevom, ko se je ta standard prvič uporabil, podjetje ne preračunava preteklih let in lahko temu ustrezno, če je primerno, obravnava dobro ime in prilagoditve poštene vrednosti, ki izhajajo iz te pridobitve, kot sredstva in obveznosti podjetja in ne kot sredstva in obveznosti podjetja v tujini. Zato so to dobro ime in prilagoditve poštene vrednosti bodisi že izraženi v funkcijski valuti podjetja bodisi so nedenarne postavke podjetja v tujini, o katerih se poroča z uporabo menjalnega tečaja na dan pridobitve.

60

Vse druge spremembe, ki izhajajo iz uporabe tega standarda, se računovodsko obravnavajo v skladu z zahtevami MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake.

60A

Z MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) se je spremenila terminologija, ki se uporablja v vseh MSRP. Poleg tega je spremenil 27., 30.–33., 37., 39., 41., 45., 48. in 52. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

60B

Z MRS 27 (kot je bil spremenjen leta 2008) so bili dodani 48.A–48.D člen in spremenjen 49. člen. Podjetje uporablja navedene spremembe za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen 2008) za zgodnejše obdobje, se te spremembe uporabljajo tudi za tako zgodnejše obdobje.

60C

[črtano]

60D

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 60.B člen. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena.

60E

[črtano]

60F

Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.(b), 8., 11., 18., 19., 33., 44.–46. in 48.A člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

60G

Z MSRP 13, izdanim maja 2011, sta se spremenila opredelitev poštene vrednosti v 8. členu in 23. člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 13.

60H

Z dokumentom Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), izdanim junija 2011, se je spremenil 39. člen. Podjetje to spremembo uporablja, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

60I

[črtano]

60J

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, so bili spremenjeni 3., 4., 5., 27. in 52. člen ter črtani 60.C, 60.E in 60.I člen. Podjetje navedene spremembe uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

60K

Z MSRP 16 Najemi, izdanim januarja 2016, se je spremenil 16. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 16.

RAZVELJAVITEV DRUGIH OBJAV

61

Ta standard nadomešča MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev (popravljen leta 1993).

62

Ta standard nadomešča naslednja pojasnila:

(a)

SOP-11 Menjalni tečaji – usredstvenje izgub, ki izhajajo iz velike devalvacije valute,

(b)

SOP-19 Valuta poročanja – merjenje in predstavljanje računovodskih izkazov po MRS 21 in MRS 29, ter

(c)

SOP-30 Valuta poročanja – prevedba iz valute merjenja v predstavitveno valuto.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 23

Stroški izposojanja

TEMELJNO NAČELO

1

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti tega sredstva. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodek.

PODROČJE UPORABE

2

Podjetje uporablja ta standard pri računovodenju stroškov izposojanja.

3

Ta standard ne obravnava dejanskih ali pripisanih stroškov lastniškega kapitala in tudi ne prednostnega kapitala, ki ni razvrščen med obveznosti.

4

Podjetje ni dolžno uporabljati tega standarda za stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji:

(a)

sredstva v pripravi, merjenega po pošteni vrednosti, na primer biološkega sredstva, ki spada v področje uporabe MRS 41 Kmetijstvo, ali

(b)

zalog, ki se izdelujejo ali kako drugače proizvajajo v velikih količinah na ponavljajoči osnovi.

OPREDELITVE POJMOV

5

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, ki imajo točno določen pomen:

 

Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški podjetja, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.

 

Sredstvo v pripravi je sredstvo, pri katerem je potrebno precej časa, da se usposobi za nameravano uporabo ali prodajo.

6

Med stroški izposojanja so lahko tudi:

(a)

odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti, kot je opisana v MSRP 9;

(b)

[črtano]

(c)

[črtano]

(d)

obresti, povezane z obveznostmi iz najema, pripoznanimi v skladu z MSRP 16 Najemi, in

(e)

tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, v obsegu, v katerem se obravnavajo kot prilagoditev stroškov obresti.

7

Sredstvo v pripravi je glede na okoliščine lahko kar koli od naslednjega:

(a)

zaloge,

(b)

proizvajalni obrati,

(c)

energetske centrale,

(d)

neopredmetena sredstva,

(e)

naložbene nepremičnine,

(f)

plodonosne trajnice.

Finančna sredstva in zaloge, ki se izdelujejo ali kako drugače proizvajajo v krajšem obdobju, niso sredstva v pripravi. Sredstva, ki so ob pridobitvi že usposobljena za nameravano uporabo ali prodajo, niso sredstva v pripravi.

PRIPOZNAVANJE

8

Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, podjetje usredstvi kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Druge stroške izposojanja podjetje pripozna kot odhodek v obdobju, v katerem nastanejo.

9

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se vključijo v nabavno vrednost takega sredstva. Taki stroški izposojanja se usredstvijo kot del nabavne vrednosti sredstva, če je verjetno, da bodo podjetju prinesli prihodnje gospodarske koristi, in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Kadar podjetje uporablja MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih, pripozna del stroškov izposojanja, s katerim v istem obdobju izravnava inflacijo, kot odhodek v skladu z 21. členom tega standarda.

Za usredstvenje primerni stroški izposojanja

10

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so tisti stroški izposojanja, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, če ne bi prišlo do izdatkov v zvezi s sredstvom v pripravi. Če si podjetje izposodi finančna sredstva zgolj za pridobitev nekega sredstva v pripravi, je mogoče stroške izposojanja, ki se nanašajo neposredno na to sredstvo, brez težav ugotoviti.

11

Možno je, da je težko ugotoviti neposredno povezavo med posameznimi najetimi posojili in sredstvom v pripravi ter določiti izposojeni znesek, ki bi se mu bilo sicer mogoče izogniti. Takšna težava se pojavi, če se na primer dejavnost financiranja v podjetju usklajuje z enega mesta. Težave tudi nastanejo, če skupina za izposojanje finančnih sredstev uporablja več dolžniških instrumentov z različnimi obrestnimi merami, ta finančna sredstva pa na različne načine posoja drugim podjetjem v skupini. Drugi zapleti se pojavijo zaradi uporabe posojil, ki so denominirana v tujih valutah ali vezana nanje, kadar skupina deluje v gospodarstvu z visoko inflacijo ter zaradi nihanj menjalnih tečajev. Zaradi tega je znesek stroškov izposojanja, ki ga je mogoče neposredno pripisati pridobitvi sredstva v pripravi, težko določiti in je potrebna presoja.

12

V obsegu, v katerem si podjetje izposodi finančna sredstva posebej z namenom pridobitve sredstva v pripravi, določi znesek stroškov izposojanja, primernih za usredstvenje, kot dejanske stroške izposojanja, nastale v obdobju v zvezi s tem posojilom, zmanjšane za vse prihodke od naložb v primeru, da so izposojena sredstva začasno naložena.

13

Možno je, da so dogovori o financiranju za sredstva v pripravi taki, da podjetje dobi izposojena finančna sredstva in povzroči s tem povezane stroške izposojanja, preden del ali celoto teh finančnih sredstev porabi za sredstvo v pripravi. V takih okoliščinah se finančna sredstva pogosto začasno naložijo, dokler se ne porabijo za sredstvo v pripravi. Pri ugotavljanju zneska stroškov izposojanja, ki so primerni za usredstvenje v obdobju, je treba vsak prihodek od naložb, zaslužen s takšnimi finančnimi sredstvi, odšteti od nastalih stroškov izposojanja.

14

Če si podjetje finančna sredstva izposodi nenamensko in jih uporabi za pridobitev sredstva v pripravi, podjetje znesek stroškov izposoje, primernih za usredstvenje, določi z uporabo usredstvovalne mere (mere kapitalizacije) za izdatke za tako sredstvo. Usredstvovalna mera (mera kapitalizacije) je tehtano povprečje stroškov izposojanja, ki se nanašajo na vsa najeta posojila podjetja, ki v obdobju še niso poravnana. Vendar podjetje iz tega izračuna izključi stroške izposoje, ki se nanašajo na najeta posojila, ki so bila namenjena izključno za pridobitev sredstva v pripravi, dokler niso zaključene praktično vse dejavnosti, potrebne za pripravo tega sredstva za nameravano uporabo ali prodajo. Znesek stroškov izposojanja, ki ga podjetje usredstvi v obdobju, ne presega zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v tistem obdobju.

15

V nekaterih okoliščinah je ustrezno v izračunavanje tehtanega povprečja stroškov izposojanja vključiti vsa najeta posojila v obvladujočem podjetju in njegovih odvisnih podjetjih; v drugih okoliščinah je ustrezno, da vsako odvisno podjetje uporabi tehtano povprečje stroškov izposojanja, ki se nanašajo na njegova lastna najeta posojila.

Presežek knjigovodske vrednosti sredstva v pripravi nad nadomestljivo vrednostjo

16

Če knjigovodska vrednost ali pričakovana končna nabavna vrednost sredstva v pripravi presega njegovo nadomestljivo vrednost ali čisto iztržljivo vrednost, je treba knjigovodsko vrednost prevrednotiti navzdol ali odpisati v skladu z zahtevami drugih standardov. V nekaterih okoliščinah je treba znesek prevrednotenja navzdol ali odpisa razveljaviti v skladu z omenjenimi drugimi standardi.

Začetek usredstvovanja

17

Podjetje začne usredstvovati stroške izposojanja kot del nabavne vrednosti sredstva v pripravi na začetni datum. Začetni datum usredstvovanja je datum, ko podjetje prvič izpolni vse od naslednjih pogojev:

(a)

v podjetju nastanejo izdatki za sredstvo;

(b)

v podjetju nastanejo stroški izposojanja in

(c)

podjetje začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo.

18

Izdatki za sredstvo v pripravi so samo tisti, katerih posledice so plačila v denarju, prenosi drugih sredstev ali prevzem obrestovanih obveznosti. Izdatki se zmanjšajo za vsako prejeto postopno plačilo in prejete podpore v zvezi s sredstvom (glej MRS 20 Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči). Povprečna knjigovodska vrednost sredstva v obdobju, vključno s predhodno usredstvenimi stroški izposojanja, je navadno smiselni približek izdatkov, za katere se v tistem obdobju uporabi usredstvovalna mera (mera kapitalizacije).

19

Dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo, obsegajo več kot le fizično gradnjo sredstva. Vključujejo tehnično in administrativno delo pred začetkom fizične gradnje, kot so dejavnosti, povezane s pridobivanjem dovoljenj pred začetkom fizične gradnje. Toda takšne dejavnosti ne vključujejo posedovanja sredstva, če ni nobenega proizvajanja ali razvijanja, ki bi spreminjalo stanje sredstva. Stroški izposojanja, ki na primer nastanejo, ko se zemljišče razvija, se usredstvijo v obdobju, v katerem potekajo dejavnosti, povezane z razvijanjem. Vendar stroški izposojanja, ki nastanejo, ko je zemljišče, pridobljeno za gradbene namene, v posesti brez kakršnega koli povezanega razvojnega delovanja, še ne izpolnjujejo pogojev za usredstvenje.

Začasna ustavitev usredstvovanja

20

Podjetje začasno ustavi usredstvovanje stroškov izposojanja, kadar za dalj časa začasno prekine dejaven razvoj sredstva v pripravi.

21

V podjetju lahko stroški izposojanja nastajajo v daljšem obdobju, v katerem podjetje začasno prekine dejavnosti, potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo. Takšni stroški so stroški posedovanja delno dokončanih sredstev in ne izpolnjujejo pogojev za usredstvenje. Vendar podjetje v obdobju, ko izvaja obsežnejša tehnična ali administrativna dela, običajno ne ustavi začasno usredstvovanja stroškov izposojanja. Podjetje tudi ne ustavi začasno usredstvovanja stroškov izposojanja, če je začasen odlog neizogiben del procesa, s katerim se sredstvo pripravi za nameravano uporabo ali prodajo. Usredstvovanje se na primer nadaljuje tekom daljšega obdobja, v katerem visok vodostaj onemogoča gradnjo mostu, če je v obdobju gradnje visok vodostaj običajen za to zemljepisno območje.

Prenehanje usredstvovanja

22

Podjetje preneha usredstvovati stroške izposojanja, ko so zaključene praktično vse dejavnosti, potrebne za pripravo sredstva v pripravi za nameravano uporabo ali prodajo.

23

Sredstvo je navadno pripravljeno za nameravano uporabo ali prodajo, če je njegova fizična gradnja končana, tudi če se še nadaljujejo rutinska administrativna opravila. Če manjkajo samo še manjše dopolnitve, kot je dekoracija nepremičnin po navodilih kupca ali uporabnika, to kaže, da so zaključene praktično vse dejavnosti.

24

Če podjetje dokonča gradnjo sredstva v pripravi po delih in je vsak del primeren za uporabo, medtem ko se gradnja drugih delov še nadaljuje, preneha usredstvovati stroške izposojanja, če je zaključilo praktično vse dejavnosti, potrebne za pripravo takega dela za nameravano uporabo ali prodajo.

25

Sredstvo v pripravi, pri katerem je vsak posamezen del primeren za uporabo, medtem ko se gradnja drugih delov še nadaljuje, je na primer poslovni kompleks, ki obsega več zgradb, od katerih je mogoče vsako uporabljati posebej. Sredstvo v pripravi, ki mora biti dokončano, preden je kateri koli del mogoče uporabljati, je na primer industrijski obrat, ki vključuje več procesov, ki potekajo zaporedoma v različnih delih obrata na isti lokaciji, kot je na primer jeklarna.

RAZKRITJA

26

Podjetje razkrije:

(a)

znesek stroškov izposojanja, usredstvenih v obdobju, in

(b)

usredstvovalno mero (mero kapitalizacije), uporabljeno pri določanju zneska stroškov izposojanja, ki so primerni za usredstvenje.

PREHODNE DOLOČBE

27

Kadar se zaradi uporabe tega standarda spremeni računovodska usmeritev, podjetje ta standard uporabi za stroške izposojanja, povezane s sredstvi v pripravi, za katera je začetni datum usredstvovanja enak datumu začetka veljavnosti standarda ali poznejši.

28

Vendar lahko podjetje določi kateri koli drug datum pred datumom začetka veljavnosti in ta standard uporabi za stroške izposojanja, povezane z vsemi sredstvi v pripravi, za katera je začetni datum usredstvovanja enak navedenemu datumu ali poznejši.

28A

S Ciklom letnih izboljšav MSRP 2015–2017, izdanim decembra 2017, se je spremenil 14. člen. Podjetje te spremembe uporablja za stroške izposojanja, ki nastanejo na dan začetka letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi te spremembe, ali pozneje.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

29

Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi ta standard pred 1. januarjem 2009, to dejstvo razkrije.

29A

6. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, izdanih maja 2008. Podjetje to spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, to dejstvo razkrije.

29B

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, se je spremenil 6. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 9.

29C

Z MSRP 16, izdanim januarja 2016, se je spremenil 6. člen. Podjetje navedeno spremembo uporabi, kadar uporablja MSRP 16.

29D

S Ciklom letnih izboljšav MSRP 2015–2017, izdanim decembra 2017, se je spremenil 14. člen ter dodal 28.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi prej, to dejstvo razkrije.

RAZVELJAVITEV MRS 23 (POPRAVLJEN LETA 1993)

30

Ta standard nadomešča MRS 23 Stroški izposojanja, popravljen leta 1993.