IZREK
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se
A. A., rojen ... v Ljubljani, s stalnim bivališčem na naslovu ..., EMŠO: ..., državljan Republike Slovenije, po poklicu zidar in električar, s končano srednjo šolo za telekomunikacije in srednjo šolo za strojnika gradbene mehanizacije ter srednjo zidarsko šolo, zaposlen pri B. B. s. p, živi v zunajzakonski skupnosti, oče enega otroka v starosti 20 let, ki ga ne preživlja, prejemnik plače v višini okoli 800,00 EUR neto mesečno, brez drugih prejemkov, lastnik hiše na naslovu bivanja, brez drugega premoženja, neobsojen, na prostosti,
po 4. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
oprosti obtožbe,
da je poškodoval tujo stvar s tem, da je
dne 15. 11. 2019 med 16.00 in 17.00 uro na novogradnji poslovnega objekta na naslovu ..., katerega investitor je bila družba A., d. o. o., z roko odtrgal obrobo iz stirodurja okoli vhodnih vrat in s tem družbi A., d. o. o., povzročil škodo v višini najmanj 33,00 EUR,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca A., d. o. o. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.
III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.
JEDRO
Predpisani kaznovalni okvir za presojo majhnega pomena dejanja ni nujno odločilen. Vrhovno sodišče je institut dejanja majhnega pomena že uporabilo tudi v primerih kaznivih dejanj z višjim predpisanim kaznovalnim okvirjem, če je narava konkretnega kaznivega dejanja kazala na to, da je njegova nevarnost neznatna. Iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe izhaja, da je obdolženec s kaznivim dejanjem povzročil škodo v višini 33,00 EUR, kar po merilu narave dejanja bistveno odstopa navzdol od zamišljene tipičnosti abstraktnega dejanskega stanu po prvem odstavku 220. člena KZ-1.
Ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, ki je presojo sorazmernosti oprlo na ugotovitev, da v obravnavani zadevi ne bodo nastale nobene posebne negativne posledice obsodbe, razen običajnih posledic obsodbe za kaznivo dejanje. Že takšne (običajne) posledice obsodbe, ki zajemajo negativno družbeno vrednotenje in stigmo, so nesorazmerne, če je pomen kaznivega dejanja v primerjavi s posledicami kazenske obsodbe izrazito majhen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.