TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Členi 100, 101 in 102 Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) so v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljene protiustavnosti iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do drugačne ureditve v Zakonu o lokalnih volitvah je pristojno za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov (100. člen Zakona o lokalnih volitvah), Upravno sodišče. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od konstitutivne seje občinskega sveta, na kateri občinski svet potrdi mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana.   Upravno sodišče v pritožbenem postopku: – zavrne pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti oziroma če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid volitev; – ugodi pritožbi, razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, če ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev; – ugodi pritožbi, razveljavi izid volitev in samo ugotovi nov izid volitev, če ugotovi nepravilnosti, katerih narava omogoča z gotovostjo ugotoviti volilni izid.   Zoper odločitev Upravnega sodišča nista dovoljeni pritožba in revizija na Vrhovno sodišče.   Če Upravno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, občinska volilna komisija v dveh dneh po vročitvi sodbe Upravnega sodišča razpiše ponovne volitve. Odlok občinske volilne komisije o razpisu ponovnih volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma občinskem glasilu.   Sodba Upravnega sodišča št. I U 446/2019 z dne 9. 4. 2019 in sklep Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice št. 032-0010/2018-48 z dne 30. 1. 2019 v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe, se razveljavita in zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.   Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

Občinski svet je z izključitvijo javnosti s konstitutivne seje, na kateri je odločal o pritožničini pritožbi, kršil pravico pritožnice do javne obravnave iz 22. člena Ustave. Zahtevnost odločanja o pritožbi zoper poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev ne more biti razlog za izključitev javnosti s seje občinskega sveta. Tako kot v postopku pred sodiščem mora imeti tudi v postopku odločanja o pritožbi pred občinskim svetom vsaka stranka možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Glede na navedeno je občinski svet s tem, ko je pritožnici in njenemu pooblaščencu preprečil navzočnost na seji mandatne komisije in občinskega sveta, hkrati pa je dopustil navzočnost predsednika občinske volilne komisije, katere odločitev je pritožnica izpodbijala s pritožbo na občinski svet, kršil pritožničino pravico do enakopravne obravnave iz 22. člena Ustave. Nepravilnosti, ki so se zgodile med volilno kampanjo, niso le kršitve Zakona o volilni in referendumski kampanji, temveč tudi druga (pravno) nedopustna ravnanja, ki so kot prekrški ali celo kazniva dejanja določeni v drugih predpisih. Zato mora sodišče (in pred njim tudi občinski svet) presojati tudi očitke o tovrstnih nepravilnostih, vendar le z vidika morebitnega vpliva na volilni izid. Odklonitev njihove presoje v volilnem sporu pomeni kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.   Tudi volilna pravica pri lokalnih volitvah ima (enako kot npr. volilna pravica pri volitvah poslancev Državnega zbora in volitvah predsednika republike, pa tudi pravica glasovanja na referendumu) posebno pravno naravo, saj se, čeprav je osebna pravica, lahko uresničuje le na kolektiven način, tj. skupaj z drugimi volivci na vnaprej organiziran način in po vnaprej določenem postopku. Tudi zanjo veljajo načela svobodne, splošne in enake volilne pravice ter neposrednega in tajnega glasovanja. Ustava nima določb o sodnem varstvu volilne pravice pri lokalnih volitvah. Ob odsotnosti izrecnih ustavnih določb je v prosti presoji zakonodajalca, katero sodišče bo pristojno za sodno varstvo. Zakonodajalec je postopek za varstvo volilne pravice pri lokalnih volitvah uredil ob potrditvi mandata članov občinskega sveta oziroma potrditvi izvolitve županov. Sodno varstvo volilne pravice pri lokalnih volitvah ni primarno namenjeno varstvu subjektivnega položaja posameznega volivca oziroma kandidata, temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot. Te so enake kot pri volitvah v Državni zbor, in sicer pošten volilni postopek, v katerem so spoštovana volilna pravila, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev. Objektivnost sodnega varstva volilne pravice pri lokalnih volitvah se enako kot pri volitvah v Državni zbor zagotavlja tako, da se upoštevajo le take ugotovljene nepravilnosti pri volitvah, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid. Nepravilnosti, ki niso mogle vplivati na izid, ni mogoče upoštevati, saj bi to nedopustno vplivalo na učinkovito uresničevanje volilne pravice drugih volivcev oziroma sploh na učinkovito izvedbo lokalnih volitev. Izjema bi lahko bile samo take nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti (ne številčno) v temeljih prizadele objektivno poštenost postopka volitev (npr. diskriminacija določenih skupin glede obstoja volilne pravice). V takih primerih je treba presoditi, ali bi glede na okoliščine primera in ugotovljene nepravilnosti razumen človek podvomil o poštenosti volilnega izida. Ureditev postopka s pritožbo pred občinskim svetom ne vsebuje bistvenih prvin, ki bi morale biti določene za učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Nedoločnost in pomanjkljivost zakonske ureditve pritožbenega postopka pred občinskim svetom onemogočata oziroma bistveno otežujeta učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva in posledično pravice do sodnega varstva pred Upravnim sodiščem. Zato taka ureditev pomeni poseg v pravico do pravnega sredstva. Očitno je, da za tako pomanjkljivo in nedoločno ureditev postopka pred občinskim svetom ne obstaja ustavno dopusten razlog. Zato je ta ureditev v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Posebna narava volilne pravice in zahteva po čim hitrejši rešitvi volilnega spora terjata posebno, hitro in učinkovito sodno varstvo. V ta namen mora zakonodajalec poleg upravičencev za sprožitev volilnega spora opredeliti pravno sredstvo (npr. pritožba, tožba, zahteva), rok za vložitev pravnega sredstva, razloge, iz katerih ga je mogoče vložiti, pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, merila presoje, pristojno sodišče in pooblastila sodišča pri odločanju. Nedoločnost in pomanjkljivost zakonske ureditve volilnega spora pri lokalnih volitvah onemogočata oziroma bistveno otežujeta učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato taka ureditev pomeni poseg v to človekovo pravico. Očitno je, da tudi za tako pomanjkljivo in nedoločno ureditev ne obstaja ustavno dopusten razlog. Zato je ureditev postopka sodnega varstva volilne pravice pred Upravnim sodiščem v neskladju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.