TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tudi v sporni zadevi postopati po določbah Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Tožnik je sicer res podpisal izjavo, da se zavezuje za teto poskrbeti iz naslova preužitka. Seznanjen je bil, da bo njegov prispevek k doplačilu domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva 140,00 EUR mesečno, kar je v višini najnižjega dodatka za pomoč in postrežbo izplačanega preko ZPIZ‑a. Navedena izjava je bila podana v postopku imenovanja skrbnika za posebni primer za teto. Tožnik je torej v tem postopku oziroma v postopku v zvezi z domsko oskrbo moral skrbeti in varovati njene pravice kot njen skrbnik. Istočasno pa ni mogel varovati svojih pravic, torej pravice do odločitve, koliko je sam dolžan prispevati k domski oskrbi za teto. V tem primeru tudi ne gre za izjavo kot je urejena v petem odstavku 12. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi se tožnik s posebno izjavo skladno z določbami Pravilnika zavezal k celotnemu oziroma delnemu plačilu storitev z izjavo, ki bi jo priložil prošnji. Tega tudi pritožba ne oporeka. Ker torej tožnikove izjave ni mogoče šteti kot izjave, s katero se je zavezal, da bo k domski oskrbi doplačeval 140,00 EUR mesečno, tak zaključek pomeni, da je potrebno njegovo vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev obravnavati po določbah Uredbe. Prispevek k plačilu storitve je namreč znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec zmožen in zato dolžan plačati (16. člen Uredbe).