TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo niso bile v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njihove uveljavitve priznavali civilizirani narodi.

Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo ob osamosvojitvi ni postal sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. Za oceno ustavnosti takšnega predpisa Ustavno sodišče praviloma ni pristojno, razen v primeru, ko je njegova pristojnost izjemoma vzpostavljena z določbo Zakona o kazenskem postopku, po kateri je dovoljeno zahtevati spremembo pravnomočne obsodilne kazenske sodbe na temelju poprejšnje ustavnosodne presoje predpisa, na podlagi katerega je bila sodba izdana. Z določbo Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, ki je določala, da se ta zakon uporabi za sojenje za dejanja, ki so bila storjena pred njegovo uveljavitvijo, če so njegove določbe milejše, tedanji zakonodajalec ni retroaktivno uveljavil zakonskih določb v nasprotju s splošnim pravnim načelom zakonitosti v kazenskem pravu, ampak je z njo uveljavil splošno priznano načelo uporabe milejšega zakona. Predpise, s katerimi so bila v času po drugi svetovni vojni uzakonjena kazniva dejanja, Ustavno sodišče presoja po kriteriju njihove skladnosti s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih že v času njihovega nastanka in veljavnosti priznavali civilizirani narodi. Eno od teh načel je načelo zakonitosti v pravu in v njegovem okviru posebej načelo določne opredelitve kaznivih dejanj v zakonu. Ni mogoče odrekati skladnosti s tem načelom določbam, ki so zaradi varstva ustavne ureditev in ozemeljske integritete države inkriminirale kot kazniva pripravljalna dejanja, ki bi jih bili storilci izvrševali z izrecnim namenom nasilne zrušitve obstoječe državne ureditve. Kolikor je šlo v tedanjih postopkih za zlorabo kazenskega prava v politične namene, to ne predstavlja razloga za ugotovitev neskladnosti zakonskih določb, ampak razlog, zaradi katerega mora zakonodajalec omogočiti odpravo krivic, povzročenih s takšnimi zlorabami. Zakonodajalec je določil dve pravni sredstvi, s katerima naj bi bil prizadetim, ki so bile žrtve opisanih zlorab prava, omogočil, da dosežejo rehabilitacijo: revizijo po Zakonu o popravi krivic in zahtevo za varstvo zakonitosti po Zakonu o kazenskem postopku. Glede na kratek rok za vložitev revizije po Zakonu o popravi krivic, in glede na čas trajanja sodnih kazenskih postopkov se izkaže, da je bila revizija neučinkovito pravno sredstvo. V času izdaje odločbe je že iztekel tudi rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Glede na to, da je prav na podlagi Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo prišlo do množičnih in hudih zlorab prava, je Ustavno sodišče pozvalo zakonodajalca, da rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti čimprej podaljša.