TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Tožničini pritožbi se zavrneta ter se izpodbijani sklep Pg 900/2020-56 potrdi, izpodbijana sodba in sklep Pg 900/2020-57 pa se potrdita v I., III. in V. točki izreka.

II. Intervenientkini pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep Pg 900/2020-57 spremenita:

- v II. točki izreka tako, da se ugotovi, da na dan 2. 10. 2014 tožničine terjatve do toženca ne obstajajo niti v znesku 546.775,55 EUR z zakonskimi zamudnimi ob­restmi, tekočimi od navedenega datuma do dneva plačila;

- v IV. točki izreka pa tako, da mora tožnica tožencu za stroške postopka na prvi stopnji plačati 10.062,70 EUR, v 15 dneh, če zamudi, pa skupaj še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka navedenega roka do dneva plačila.

III. Tožnica mora za stroške v pritožbenem postopku stranski intervenientki plačati 1824 EUR, tožencu pa 3144,68 EUR, vsakemu v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka navedenega roka do dneva plačila.

Pri sodni odločbi gre lahko za listinski dokaz, pri katerem je sicer nujno upoštevati posebnosti njegovega nastanka in specifične vpetosti v pravni red, ki pa se niti po tem v načelu ne razlikuje od vsake druge dokazne listine. Trdno in kot neizpodbojna domneva pravnomočna rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi ne gre preko izreka tam izdane sodbe; toda preostanek tiste sodbe (njena utemeljitev) ni brez slehernega pomena. Kar je tam jasno in nedvoumno ugotovljeno, je načeloma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), v drugem postopku pa je treba stranki dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno. Gre torej za izpodbojno domnevo, ki v izhodišču zgolj prevaljuje trditveno in dokazno breme.

Možnost, da je bila tožnica le toženčev alter ego, krinka za njega samega, pomeni, da (ona, on) ne sme kondicirati. Posledica ugoditvi tožbenemu zahtevku bi bila, da bi tožnik sam sodeloval pri delitvi stečajne mase, nastale iz njegovega premoženja, ki pa v prvi vrsti ni več njegovo, saj je primarno namenjeno poplačilu njegovih upnikov.

Sicer pa je toženčev stečajni upravitelj v njegovem imenu trdil, da je bila tožnica samo "agent za nekoga tretjega", da je bila torej zgolj "slamnati mož". Za današnjo sodbo torej ni nujno zaključiti, da če bomo stopili izza te kulise, bomo naleteli ravno in neposredno na toženca. Dovolj je, da tožnica kot slamnati mož nima aktivne stvarne legitimacije, da bi utemeljeno zahtevala vrnitev denarja, ki ga je tožencu nakazovala in izročala le kot navidezna kupovalka njegovih nepremičnin (kot agentka za nekoga tretjega, naj bo to neposredno toženec ali kdorkoli drug z njim povezan).