TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi tako, da se v 1. točki sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1004/2020/3 (1312-35) z dne 23. 6. 2020 za besedo "istovetnosti" odpravi besedilo "in ugotovitve dejstev, na katerih temelji prošnja, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil". V ostalem se tožba zavrne.

Če je oseba v izvorni državi preganjana, res ni mogoče pričakovati, da jo bo zapustila na legalen način in z dokumenti, vendar pa je pomembno ali izpolni svojo sodelovalno obveznost v upravnem postopku glede potrjevanja njegove identitete. Toženka pravilno opozarja, da si tožnik ni prizadeval k ugotovitvi njegove istovetnosti, tj. k temu, da bi pridobil kak osebni dokument.

Svetovalec za begunce daje podporo in zagotavlja pravno pomoč v postopkih na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ne pa tudi v upravnem postopku. Ob podaji prošnje je bil tožnik vprašan, ali želi odvetnika oziroma pravnega zastopnika, vendar je odvrnil, da ne.

Sodišče se ne strinja s toženkino presojo, da predhodno obnašanje tožnika zadostuje za sklep o utemeljeni nevarnosti pobega. Treba je ugotoviti konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje na nevarnost pobega, torej take okoliščine, ki kažejo prav na to, da bo oseba, če njeno gibanje ne bo omejeno, pobegnila. Toženka ima sicer prav, da se pričakuje, da bo oseba, ki potrebuje zaščito, to poiskala v zanjo prvi varni državi in da ne bo imela „ciljne države“. Vendar zgolj na podlagi tega, da tožnik ni zaprosil za zaščito niti v Bolgariji niti na Hrvaškem, niti v Sloveniji, dokler ni bil vanjo vrnjen s strani italijanske policije, ter da je kot svojo ciljno državo navajal Francijo, po presoji sodišča ni mogoče utemeljeno sklepati na nevarnost pobega. Toženka pa ni navedla nobene druge okoliščine, ki bi kazala na to, da tožnik sedaj, ko je v Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, tukaj ne bo počakal do zaključka postopka, temveč bo pobegnil.