na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cp 3266/2013 - skupno premoženje zakoncev – višina deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – posojilo – štipendija – nematerialni prispevek zakoncev – ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
30.4.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 3266/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0079838
SENAT, SODNIK
Karmen Ceranja (preds.), Gordana Ristin (poroč.), Majda Urh
INSTITUT VSRS
skupno premoženje zakoncev – višina deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – posojilo – štipendija – nematerialni prispevek zakoncev – odplačevanje dolgov skupnega premoženja – predložitev listine
PODROČJE VSRS
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške s pritožbama.
II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške s pritožbama.
JEDRO
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč za celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času zakonske zveze.
Tožnik je kril stroške toženke v zvezi z njenim študijem (bivanjem) v tujini iz svojega posebnega premoženja. To posebno premoženje torej ni bilo vloženo v skupno gospodinjstvo, temveč je šlo za darilo toženki. Navedena okoliščina zato ne opravičuje večjega deleža tožnika na skupnem premoženju.
Kdo od partnerjev je najel posojilo in kdo ga je odplačeval, za odločanje o deležih na skupnem premoženju ni bistveno, če posojilo ni bilo odplačano iz posebnega premoženja zakoncev.
Štipendija, pokojnina po družinskem članu ter varstveni dodatek predstavljajo posebno premoženje zakonca.
Odplačevanje obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem predstavlja vprašanje dolgov skupnega premoženja, katerih plačilo se rešuje po pravilih obligacijskega prava in ki ne spreminja siceršnjega prispevka posameznega partnerja k nastanku skupnega premoženja.
Toženka ni zatrjevala, da je poizvedbe glede višine osebnih dohodkov pri ustreznih državnih organih oziroma nosilcih javnih pooblastil poizkusila opraviti sáma, pri čemer ni bila uspešna. Zgolj takšna okoliščina bi namreč toženko na podlagi 226. člena ZPP odvezala njene siceršnje predložitvene dolžnosti.
Tožnik je kril stroške toženke v zvezi z njenim študijem (bivanjem) v tujini iz svojega posebnega premoženja. To posebno premoženje torej ni bilo vloženo v skupno gospodinjstvo, temveč je šlo za darilo toženki. Navedena okoliščina zato ne opravičuje večjega deleža tožnika na skupnem premoženju.
Kdo od partnerjev je najel posojilo in kdo ga je odplačeval, za odločanje o deležih na skupnem premoženju ni bistveno, če posojilo ni bilo odplačano iz posebnega premoženja zakoncev.
Štipendija, pokojnina po družinskem članu ter varstveni dodatek predstavljajo posebno premoženje zakonca.
Odplačevanje obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem predstavlja vprašanje dolgov skupnega premoženja, katerih plačilo se rešuje po pravilih obligacijskega prava in ki ne spreminja siceršnjega prispevka posameznega partnerja k nastanku skupnega premoženja.
Toženka ni zatrjevala, da je poizvedbe glede višine osebnih dohodkov pri ustreznih državnih organih oziroma nosilcih javnih pooblastil poizkusila opraviti sáma, pri čemer ni bila uspešna. Zgolj takšna okoliščina bi namreč toženko na podlagi 226. člena ZPP odvezala njene siceršnje predložitvene dolžnosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.