TFL Vsebine / TFLGlasnik

Nedavno je izšla knjiga z novim komentarjem splošnega dela Obligacijskega zakonika avtorjev dr. Nine Plavšak, dr. Mihe Juharta in dr. Renata Vrenčurja. Kot je že v uvodu knjige napisala urednica dr. Nina Plavšak, je bil pristop h komentiranju zakona drugačen od običajnih komentarjev. In res, ko sem začel knjigo brati, sprva nisem imel občutka, da berem komentar. Nekaj posebnega sta že prvi dve poglavji z uvodno predstavitvijo knjige in razlago temeljnih institutov obligacijskega prava. Tu je urednica zelo pregledno predstavila temeljne institute obligacijskega (pa tudi splošnega civilnega) prava, pri čemer me je navdušila napoved (ki se skozi celo knjigo tudi uresniči) dosledno enotne uporabe pojmov pri opredelitvi posameznih pravnih institutov.

V nadaljevanju so se pokazale prednosti pristopa h komentarju, oblikovanem kot sistemska monografija. Tak pristop daje avtorjem veliko več prostora za svobodno, bolj pregledno in logično oblikovanje snovi, kot klasični komentar. Omogoča jim na primer, da v splošni del obligacij umestijo poroštvo in nakazilo (asignacijo), ki sta sicer v zakonu umeščena med pogodbe, pa po vsebini brez dvoma bolj sodita v splošni del. Omogoča jim tudi, da celovito in na enem mestu obravnavajo vprašanja, ki so v zakonu urejena na več mestih, na primer v dveh zaporednih poglavjih komentirana vprašanja načina sklenitve pogodbe (8. poglavje) in zastopanja (9. poglavje); drugi tak primer je celovit prikaz pravnih posledic vseh vrst nepravilne izpolnitve poslovnih obveznosti v enem poglavju. Pušča pa tudi možnost „klasičnega“ komentarja (samo besedila členov niso prepisana kot v običajnih komentarjih), ko besedilo komentarja strogo sledi posameznim členom v zakonu, kot je to primer komentiranja vprašanj spremembe upnika ali dolžnika v obligacijskem razmerju.

Pohvaliti je treba avtorje, da o vsakem „spornem“ vprašanju zavzamejo lastno stališče, ga zelo jasno in prepričljivo argumentirajo in svoje argumente soočijo z argumenti drugih avtorjev, pri čemer seveda nikoli niso pozabili na najbolj znane komentatorje Zakona o obligacijskih razmerjih (Cigoj, Blagojević, Vizner), velikokrat pa predstavijo tudi stališča tujih teoretikov. Pri branju knjige v tiskani verziji me je malo presenetilo, da v nekaterih poglavjih (na primer o izpodbijanju pravnih dejanj ali o pridržni pravici) ni navedena nobena sodna odločba. V nekaterih drugih poglavjih (na primer o odškodnini) namreč avtorica pogosto citira stališča sodne prakse (in se z njimi tudi kritično sooči). Ampak to, da v nekaterih poglavjih sodna praksa ni citirana, se je pokazalo za skoraj nepomembno (o tem več na koncu, ko se bom dotaknil verzije v elektronski obliki).

Pohvalno je tudi, da se avtorji v primerih, ko razlagajo obligacijsko pravo, navežejo na druge veje prava, kadar je to potrebno, največkrat na stvarno pravo. Tak primer je zelo zanimiva analiza ureditve zahteve za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ v zvezi z ureditvijo vprašanja imisij po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ); ali pa prikaz sistematike pravil OZ in SPZ o obsegu vrnitve pri povračilni obveznosti v poglavju o neupravičeni pridobitvi.

Zdaj pa še nekaj o izjemni sistematiki pisanja komentarja. Napisan je zelo pregledno. Večina poglavij najprej v posameznih točkah na kratko napove, kaj bo predmet tega poglavja, nato pa sledi podrobnejši komentar po posameznih razdelkih in točkah. Bolj zapletena vprašanja so precejkrat prikazana na razumljivih primerih, večkrat tudi v preglednicah, kar precej pripomore k lažjemu razumevanju. Ko se pri razlagi nekega pravnega instituta pojavi nek drug pravni pojem, je na njegovo razlago vedno opozorjeno z odkazom – včasih v samem besedilu, včasih pa v opombah - na ustrezno mesto, kjer je ta pojem v komentarju obdelan. Večkrat na enak način odkaže celo na posamezne dele komentarja SPZ in ZFPPIPP. To je res izredno koristno. Pri branju komentarja v tiskani obliki sicer terja nekaj listanja sem in tja ali pa celo po komentarjih omenjenih dveh zakonov. Ampak v elektronski verziji je pa to čisto nekaj drugega. S klikom na povezavo se namreč na ekranu odpre posebno okence z opisom tega pojma iz dela komentarja, kjer je pojem izvorno razložen. Poleg tega pa je elektronska verzija obogatena s povezavami na cel kup strokovnih člankov (kadar je to dopustno, na celotno besedilo, drugače pa vsaj na naslov in publikacijo objave) in na najnovejšo sodno prakso (zaradi česar ni tako pomembno, da ta v nekaterih poglavjih tiskane verzije manjka), omogoča iskanje pojmov in listanje po komentarju na različne načine....Vem, da to ni prvi primer takega komentarja pri nas, pa me vseeno vedno znova navduši pristop, ki uporabnikom zelo olajša njegovo uporabo in jim omogoča hiter in lahek dostop do odgovorov na vprašanja, ki jih iščejo.

Prikazani komentar OZ je po mojem trdnem prepričanju nepogrešljiv pripomoček za vse pravnike, ki se ukvarjajo z obligacijskim pravom – noben civilni sodnik ali odvetnik ne bi smel biti brez njega.