TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in

- se sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek:

„Tožena stranka je dolžna tožniku za mesec julij 2013 obračunati plačo v neto znesku 725,00 EUR ter plačati vse obračunane prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine zanj, neto razliko plače v znesku 244,39 EUR pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 8. 2013 dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.“

- se sodba v II. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2009 v znesku 98,20 EUR bruto, sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2011 v znesku 62,34 EUR bruto, regres za letni dopust za leto 2012 v znesku 763,06 EUR bruto in sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2013 v znesku 457,13 EUR bruto, od teh zneskov plačati akontacijo dohodnine ter mu nato plačati ustrezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2009 od 10. 3. 2009 dalje do plačila, od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2011 od 1. 1. 2012 dalje do plačila, od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2012 od 2. 7. 2012 dalje do plačila in od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2013 od 2. 7. 2013 dalje do plačila.“

- se sodba v III. točki izreka spremeni tako, da se stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, znižajo na 271,83 EUR.

II. V preostanku se pritožba zavrne in se sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen tudi v mesecu juliju 2013 sprejelo na podlagi zmotnega stališča, da ni pomembno, če je tožena stranka tožnika formalno prej razporedila v neko svoje drugo podjetje, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko in da ni ves čas razpolagal s pogodbo o zaposlitvi. Tožnik zatrjuje, da je delo ves čas opravljal na delovišču, pogodbo o zaposlitvi pa je imel za obdobje do 30. 4. 2013 sklenjeno s toženo stranko, v obdobju od 1. 5. 2013 do 25. 7. 2013 pa z družbo B. d.o.o.. Gre za dvoje različnih pravnih subjektov, dejstvo, da naj bi bila zakonita zastopnica te družbe zakonska partnerica tožene stranke, pa tega ne spremeni. Prav tako na dejstvo, da tožnik od 1. 5. 2013 ni bil več zaposlen pri toženi stranki, ne vpliva trditev, da je delo ves čas opravljal pri tretjem subjektu, niti dejstvo, da je bila pogodba o zaposlitvi z družbo B. d.o.o. sklenjena za nazaj. Na veljavnost sklenjene pogodbe o zaposlitvi med to družbo in tožnikom ne vpliva niti dejstvo, da na datum začetka veljavnosti te pogodbe o zaposlitvi delodajalec še ni imel firme B. d.o.o., temveč se je tedaj imenoval še F. d. o. o.. Pritožbena navedba, da tožnik ni bil več zaposlen pri toženi stranki po 30. 4. 2013, je utemeljena. Zato plače za julij 2013 tožniku ni dolžna obračunati in izplačati tožena stranka, pač pa tedanji delodajalec, to je družba B. d.o.o., ki pa ni stranka tega individualnega delovnega spora. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožene stranke je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se zahtevek za obračun in plačilo plače za julij 2013 zavrne.

Plača (in tudi regres za letni dopust) se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke (prispevkov se ne plačuje pri regresu za letni dopust), delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov - plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.