TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožb zagovornika obdolženega M.Ž., zagovornice obdolžene J.Ž. in okrožnega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se po določbi prvega odstavka 49. člena KZ obdolženemu M.Ž. v izrečeno kazen 3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora všteje čas pridržanja od 11. 3. 2004 od 14.30 ure do 11. 3. 2004 do 22.45 ure.

II. Pritožbe zagovornika obdolženega M.Ž., zagovornice obdolžene J.Ž. in okrožnega državnega tožilca se zavrnejo kot neutemeljene in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolžena J.Ž. je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso ter povrniti izdatke in nagrado postavljene zagovornice odvetnice Bojane Kotnik, ki bodo vnaprej izplačani iz proračunskih sredstev.

IV. Stroški pritožbenega postopka v oprostilnem delu iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega D.P. in izdatki ter nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

V zvezi sklicevanja zagovornika obdolženca na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi „De Cubber“ pa je pojasniti, da je v navedeni odločbi govora o izločitvi sodnika, v obravnavanem primeru pa je obdolženec predlagal prenos krajevne pristojnosti. Trditev pritožnika, da je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, je torej povsem brez podlage. Ob takih ugotovitvah se pritožbene navedbe, da v obravnavanem postopku obdolženec ni bil deležen nepristranskega sojenja, s čimer je bila kršena njegova ustavna pravica v smislu določbe člena 23 Ustave Republike Slovenije, kakor tudi pravica do poštenega sojenja v smislu 6. člena EKČP, pokažejo kot povsem neutemeljene.