TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se

- delno spremeni v točki I izreka, tako da se v tem delu glasi:

"Ugotovi se, da je med tožnikom in toženko dne 25. 12. 2019 prišlo do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in se to razveljavi ter da je med njima od 1. 1. 2020 do 5. 12. 2021 obstajala pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas za delovno mesto voznik tovornih vozil; toženka je dolžna za obdobje od 1. 1. 2020 do 5. 12. 2021 tožnika v roku 15 dni prijaviti v socialna zavarovanja in zanj vpisati delovno dobo v matično evidenco zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije."

- delno razveljavi v točki I izreka glede odločitve o zavrnitvi zahtevka:

- da je dolžna toženka tožniku izročiti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto voznik tovornih vozil za osnovno urno postavko 11,00 EUR, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi;

- da je dolžna toženka tožniku za čas od 8. 5. 2017 do 5. 12. 2021 priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma po pogodbi o zaposlitvi, vključno z obračunom in izplačilom mesečnih plač (v višini 2.200,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, regresov za letni dopust in trinajstih plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila;

in sklep v točki II izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni del izpodbijane sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

Pogodbeni razmerji tožnika z družbama A., d. o. o., in B., d. o. o., sta bili preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeni. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.

Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.