TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Na predmetni nepremičnini leži vodni zadrževalnik, to zemljišče pa je ograjeno z žičnato ograjo, kar pomeni, da je sporno zemljišče sestavni del avtoceste. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZJC namreč med drugim javno cesto sestavljajo tudi naprave za odvodnjavanje ceste. To pa pomeni, da je predmetna parcela del ceste, zato je prvostopenjski organ pravilno zaključil, da je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 19. člena ZJC-B javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine ugotovljena, saj je (sestavni) del avtoceste, po kateri poteka cestni promet. Ni potrebno, da bi moral cestni promet fizično potekati po predmetni parceli. Glede na določbo prvega odstavka 13. člen ZJC se namreč tudi nepremičnine, na katerih so naprave za odvodnjavanje, kar nesporno predmetna nepremičnina je, štejejo kot del ceste, kar pomeni, da je treba tudi zanje uporabiti režim ceste.

Pritožbeni organ je ravnal pravilno, ko je v odločbi druge stopnje dopolnil razloge za odločitev, in sicer v zvezi s pogojem za razlastitev po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1. Podal je tudi pravilne razloge, in sicer, da je predmetna avtocesta že zgrajena, prav tako je že zgrajen vodni zadrževalnik, ki po določbi 13. člena ZJC sodi k avtocesti in je nujen za nemoten potek ter varnost prometa in je nesporno zgrajen na predmetnem zemljišču. Navedeno utemeljuje nujnost razlastitve in sorazmernost s posegom v zasebno lastnino. Glede na zgrajenost avtoceste in vodni zadrževalnik namreč ni druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena.

Ker je sporna nepremičnina še vedno v solasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.