TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I., II. (za znesek 90.302,14 EUR) in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Nastanek neposrednega zahtevka začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek, torej ko naročnik prejme podizvajalčev zahtevek za plačilo, če so ob prejemu izjave izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.

Drži sicer, da izdanih garancij ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar pomeni, da podizvajalci na podlagi garancije niso imeli lastne in neposredne pravice za unovčitev garancije nasproti toženi stranki. Kljub temu pa je novejša sodna praksa zavzela stališče, da vendarle ni dvoma, da je bil smisel 9. člena (ki je izvajalcu nalagal izročitev garancije naročniku) in 20. člena (ki je veljavnost izvajalske pogodbe pogojeval z odložnim pogojem predložitve te garancije) pogodb med naročnikom in izvajalcem prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti naročnika, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo naročnika in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze naročnika. Zaveza pa ni bila le v tem, da naročnik doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, tj. podizvajalcev.