TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Po 1. odst. 7. čl. zakona o samoupravnih sodiščih (Ur. l. SRS 10/77,
23/81 in 4/82: v nadaljevanju ZSS) lahko stranki pravdnega razmerja
ustanovita s pogodbo, sklenjeno v pismeni obliki, priložnostno
arbitražo za rešitev posameznega spora, ki je že nastal, ali vseh
bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz določenega pogodbenega
razmerja (1. odst. 38. čl. ZSS).
Priložnostna arbitraža je samoupravno sodišče (279. čl. ustave SRS,
1. odst. 7. čl. ZSS). Ne glede na to, redno sodišče, če bo ugotovilo,
da sta stranki spora ustanovili arbitražo, zadeve, ki jo je dobilo v
reševanje, ne bo po 1. odst. 21. čl. ZPP odstopilo arbitraži, ampak
se bo na morebiten pravočasen toženčev ugovor (ne po uradni
dolžnosti) izreklo za nepristojno, razveljavilo v postopku opravljena
dejanja in tožbo zavrglo (473. čl. ZPP). Tako bo ravnalo zato, ker s
pogodbo o ustanovitvi arbitraže ta še ni oblikovana. Odstopiti zadeve
v reševanje priložnostni arbitraži, ki še ne obstoji, pa ni mogoče.
Stranka pravdnega razmerja, ki meni, da mora o sporu odločiti
sodišče, bo lahko v primerih, ko je dogovorjeno reševanje spora pred
priložnostno arbitražo, vložila tožbo na redno sodišče šele potem, ko
bo sodišče na podlagi njene tožbe, temelječe na razlogih iz 5. odst.
475. čl. ZPP oz. 476. čl. ZPP izreklo, da je pogodba o razsodišču
prenehala veljati.