TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Toženka je obstoj razloga iz prve alineje 52. člena ZMZ utemeljeno oprla na tožnikove navedbe, da je izvorno državo zapustil zato, ker želi, da bi bil operiran v evropski državi, kar pa niso razlogi, na podlagi katerih se lahko podeli mednarodna zaščita.

Nedostopnost do zdravstvene oskrbe v izvorni državi (s čimer bi se oseba soočila z realno nevarnostjo podvrženja mučenju, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju oz. kazni v izvorni državi) je lahko kršitev 3. člena EKČP, pri čemer pa je bistveno, ali je izredno slaba humanitarna situacija namerno povzročena s strani tretje osebe in prizadeva prosilca in če temu ni tako, potem subsidiarna zaščita ne pride v poštev in država ni upravičena uporabiti klavzule iz 3. člena Kvalifikacijske direktive o višjih standardih. Tožnik pa ni niti zatrjeval (in tudi ne izkazal), da bi mu kdo namerno odtegoval možnost operacije z zamenjavo črpalke v Tuniziji. Z zdravstvenimi izvidi, ki se nahajajo v upravnem spisu, je sicer izkazal, da ima težave s srcem zaradi ožilja, vendar pa ni izkazal, da potrebuje operacijo z zamenjavo črpalke, kakor tudi ne, da bi mu ta operacija ne bi mogla biti nudena v sami Tuniziji (kljub temu, da je brezposeln in da naj ne bi bil zdravstveno zavarovan v Tuniziji), še manj pa, da bi mu kdo namerno onemogočal dostop do te operacije.