TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prve in druge toženke zoper točko II in VI izreka izpodbijane sodbe se ugodi in se izpodbijana sodba:

- v točki II izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka A. d. o. o. je dolžna tožnici poravnati običajni avtorski honorar za uporabo avtorskega dela X. tožnice v višini 8.674,16 EUR ter civilno kazen v višini 200% dosojenega običajnega avtorskega honorarja in zakonite zamudne obresti od dne 18. 8. 2015 do dne plačila.

Tožena stranka B. d. o. o. je dolžna tožnici poravnati običajni avtorski honorar za uporabo avtorskega dela X. tožnice v višini 8.674,16 EUR in zakonite zamudne obresti od 18. 8. 2015 do dne plačila.

Tožena stranka A. d. o. o. je dolžna tožnici poravnati odškodnino v višini 2.000,00 EUR in zakonite zamudne obresti od dne 18. 8. 2015 do dne plačila.

Tožena stranka B. d. o. o. je dolžna tožnici poravnati odškodnino v višini 2.000,00 EUR in zakonite zamudne obresti od dne 18. 8. 2015 do dne plačila.

Toženi stranki A. d. o. o. in B. d. o. o. sta dolžni odstraniti iz prometa blaga in javnosti avtorsko delo tožnice X.

Znamka št. 2010/0000 Y. se razveljavi.“ ,

- v prvem odstavku točke VI izreka pa spremeni tako, da je dolžna tožeča stranka prvi, drugi in tretji toženki skupno povrniti 5.686,71 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

II. Tožeča stranka je dolžna prvi in drugi toženki skupno povrniti pritožbene stroške, v znesku 1405,40 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Predhodno vprašanje ni del tožbenega zahtevka, temveč je le del njegove podlage, zato odločitev o predhodnem vprašanju ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodbe. Pravnomočna postane le odločitev o zahtevku (319. člen ZPP), ki je vsebovana v izreku sodbe (324. člen ZPP). Odločitev o predhodnem vprašanju, tako kot vse ostale odločitve sodišča, ki so vsebovane le v obrazložitvi sodbe, pa ne postane pravnomočna. Zato ne veže strank in sodišča v morebitnih kasnejših pravdah glede istega pravnega razmerja ter mora v novi pravdi sodišče predhodno vprašanje ponovno samo rešiti in v ta namen tudi izvesti potrebne dokaze. Sodba kot listinski dokaz lahko služi le za ugotovitev, da je sodišče v neki zadevi že odločilo in kako je odločilo, ne more pa biti dokaz, ki bi bil primeren za ugotovitev, da so dejstva, ki jih je tedaj ugotovilo sodišče, tudi resnična.