TFL Vsebine / TFLGlasnik

Nataša Pirc Musar: »Glede na pristojnosti in naravo dela se jasno zdi, da je tudi državno odvetništvo del pravosodja, čeprav v ustavi za zdaj še ni našlo svojega mesta.«

Trenutna normativna ureditev delovanja državnega odvetništva odpira poleg vprašanja utemeljenosti prehoda v javnouslužbenski sistem še vrsto drugih vprašanj. Denimo, zakaj je državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se državno odvetništvo uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti.

Dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je prepričan, da je »ustavna ureditev organov s področja pravosodja sistemsko nedosledna in pomanjkljiva, saj poleg sodstva ureja le državno tožilstvo, odvetništvo in notariat, ne pa tudi državnega odvetništva. Kljub različnim pristojnostnim v pravnem sistemu je njihova skupna značilnost, da delujejo na področju pravosodja, zato ni videti prepričljivega razloga za njihovo različno institucionalno pravno ureditev.«

Ob tako obsežni iztočnici je v soorganizaciji Državnega sveta RS in Državnega odvetništva RS pred dnevi potekal posvet z naslovom Kakšnega odvetnika potrebuje država? Posvet je ponudil priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej še ni bilo strokovne razprave. Med različnimi pozivi za spremembo normativne ureditve delovanja državnega odvetništva je bilo slišati tudi tega, da se državnim odvetnikom ponovno zagotovi status funkcionarja.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič se je zavzel za oceno učinkov spremembe položaja državnih odvetnikov in državnega odvetništva, ki ga je prinesel zakon o državnem odvetništvu iz leta 2017. Z njim so državni odvetniki izgubili status funkcionarja, s tem pa tudi pomemben del zaščite, ob čemer se samo po sebi ponuja vprašanje, ali je bila omenjena sprememba korak v pravo smer, je med drugim poudaril Lotrič.

Po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar si državno odvetništvo kot branik javnega interesa zasluži samostojno mesto v ustavi. »Glede na pristojnosti in naravo dela se namreč jasno zdi, da je tudi državno odvetništvo del pravosodja, čeprav v ustavi za zdaj še ni našlo svojega mesta. Prizadevanja za to trdno podpiram,« je poudarila. Med nujnimi spremembami je izpostavila tudi odpravo dvotirnosti, po kateri imajo nekateri državni odvetniki status javnega uslužbenca, drugi pa po stari zakonodaji še služijo funkcionarski mandat.

»Obstoječi sistem zaradi nedomišljenega udejanjanja sprememb zakona iz leta 2017 namreč povzroča neupravičene razlike med državnimi odvetniki, ki dejansko opravljajo enako delo, kar lahko v najbolj skrajnem primeru pomeni tudi kršitev ustavnega načela enakosti. Državni odvetniki namreč nimajo zgolj vloge zastopnikov države in državnih organov v sodnih postopkih, kjer nastopajo ob drugih funkcionarjih, temveč izvajajo tudi oblastne pristojnosti, zato se mi zdi nujno, da ponovno postanejo del funkcionarskega sistema,« je poudarila Nataša Pirc Musar.

Prizadevanja državnega odvetništva za vpis v ustavo in s tem med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti, je v nagovoru podprla tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V sedanji ureditvi, po kateri državno odvetništvo v nasprotju z državnim tožilstvom ni ustavna kategorija, vidi namreč »svojevrstno tveganje obstoja pravne države«, zato si bo kot članica ustavne komisije prizadevala, da se v ustavo skupaj z drugimi spremembami ustrezno umesti tudi državno odvetništvo, je napovedala.

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan v zakonu pogreša varovalko, ki bi državnemu odvetniku omogočila, da »ostane zvest svoji zavezi po varovanju pravne države«. Zakon o državnem odvetništvu je namreč uvedel tudi vezanost državnega odvetništva na navodila vlade, kadar je to podano. Po mnenju Kerševanove bi državni odvetnik moral imeti možnost, da odkloni izvršitev navodila vlade, če bi državno odvetništvo ocenilo, da bi izvršitev tega navodila pomenila zlorabo pravic, je poudarila.

Kerševanova se zato sprašuje, ali je prav, da je status državnega odvetništva odvisen od volje »vsakokratnega zakonodajalca in ne od volje ustavodajalca, kot velja za druge pravosodne organe«.

Tudi drugi govorci so opozorili, da se je kot problematična izkazala vezanost Državnega odvetništva RS na navodila Vlade RS oziroma odvisnost od vsakokratne volje zakonodajalca. V določenih primerih je namreč državno odvetništvo vezano na navodila vlade, kar pomeni, da je prisiljeno zastopati tudi (pravno) sporno stališče, s katerim se ne strinja. Zato je pomembno, da se zagotovijo ustrezne varovalke, ki bodo državnim odvetnikom omogočale, da svojo funkcijo izvajajo skladno z ustavo in zakoni ter brez strahu pred morebitnimi povračilnimi ukrepi oziroma sankcijami.

Prav tako bi bila sprememba samega naziva (nazaj) v državno pravobranilstvo primernejša – tako glede na pomen same besede kot tudi razločevanje med državnimi in drugimi odvetniki. Kot glavni poudarek posveta je bila izpostavljena močna podpora vpisu državnega odvetništva (pravobranilstva) v Ustavo RS.

Da je dvotirna urejenost državnega odvetništva neustrezna, je opozoril tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Omenjena dvotirnost namreč pomeni tudi, da funkcionarji in javni uslužbenci opravljajo enake naloge, čeprav so med obema statusoma in med njihovimi pravicami pomembne razlike, »in sicer uvrstitev v plačne razrede, odmera letnih dopustov ter vsi drugi dodatki, ki spadajo v to kategorijo«, je naštel Šketa.

Prof. dr. Matej Accetto, predsednik Ustavnega sodišča RS, pravi: »Nobeden od pravnikov ni samo agent svojega nadrejenega, je tudi branilec prava. To velja za vse odvetnike, tudi tiste v gospodarstvu. Še posebej pa je in mora biti branilec prava državni (in državin) odvetnik.«

Doc. dr. Bruna Žuber, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, pa meni: »Državnemu odvetništvu je treba na sistemski ravni zagotoviti samostojen položaj, ki mu omogoča neodvisno in strokovno izvajanje njegovih nalog. Pravna ureditev mora zagotoviti podlago za zakonito in ustavno skladno strokovno delovanje državnega odvetnika ter ponuditi zadostna varovala pred navodili in drugimi zunanjimi usmeritvami državnemu odvetniku glede njegovih strokovnih presoj pri opravljanju njegovih nalog.«