TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dolžnik brezplačno opravlja funkcijo direktorja kar v treh tujih podjetjih in za tak način poslovanja ni nikoli pridobil soglasja sodišča (kot bi ga moral po 3. alineji 2. točke prvega odstavka 386 člena ZFPPIPP, saj se brez soglasja sodišča dolžnik ne sme odpovedati premoženjskim pravicam). Kot je opozorilo sodišče prve stopnje, že dejstvo, da je dolžnik v registru naveden kot direktor, samo po sebi prinaša odgovornosti dolžnika kot direktorja in bi že zato bil upravičen do nagrade. Ker si je ni zagotovil, se je odpovedal premoženjskopravni pravici.

Za odločitev pa je predvsem pomembno to, da dolžnik ni trdil, da bi podal (vsaj) odstopno izjavo s položaja direktorja teh družb v sodnem registru, kar bi od njega terjalo minimalni napor. Morda drži pritožbena navedba, da je direktorska funkcija zaenkrat le mrtva črka na papirju, višje sodišče pa ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembno predvsem to, kar je poudarilo že sodišče prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer dokazal, da je karkoli storil v smeri odstopa z direktorske funkcije (in to v daljšem časovnem obdobju: od začetka postopka odpusta obveznosti (od 14.7.2020 do sedaj)) in to ne glede na to, da ga je na to opozarjal upnik v svojih ugovorih.