TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožnica sama trpi svoje stroške revizijskega odgovora.

Za ta spor pa je pomembno, da je stanovanjsko pravico pridobil tudi tisti uporabnik stanovanja, ki je ostal v stanovanju po smrti imetnika stanovanjske pravice (18. člen ZSR) ali po tistem, ko je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje (19. člen ZSR), pa stanodajalec ni v dveh letih po smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma po njegovem prenehanju uporabe stanovanja zahteval izselitve uporabnikov (peti odstavek 18. člena ZSR in tretji odstavek 19. člena ZSR). Okoliščina, da uporabnik ni ravnal po tretjem odstavku 18. člena ZSR, mu pravice trajno in neovirano uporabljati stanovanje ni odvzela. Prav pasivnost stanodajalca pa je s potekom dvoletnega prekluzivnega roka iz petega odstavka 18. člena ZSR povzročila, da je pravica uporabnika trajno in neovirano uporabljati stanovanje dejansko in pravno prerasla v status imetništva stanovanjske pravice. Ob izpolnjenih pogojih je tako dotakratni uporabnik stanovanja pridobil stanovanjsko pravico mimo določbe 10. člena ZSR. Zato je pravno zmotno stališče revizije, da je bila odločba stanodajalca po četrtem odstavku 18. člena ZSR konstitutivne narave.