TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija drugega tožnika se v celoti zavrže, revizija prvega tožnika pa se zavrže v delu, s katerim izpodbija sodbo o zavrnitvi njegovega zahtevka za plačilo zadoščenja.

Sicer se revizija prvega tožnika zavrne.

Tako z vidika teorije o adekvatni vzročnosti kot z vidika ratio legis vzročnosti zavarovančevo ravnanje, ko se je vzvratno vračal na svoj (desni) vozni pas, ne more biti pravni vzrok tožnikove škode. Predvsem ne predstavlja naravnega vzroka tožnikovega zdrsa s ceste, pač pa je le ena od manj pomembnih okoliščin, ki so (v verigi dogodkov in med seboj povezanih okoliščin) prispevale k prometni nesreči. Najprej že zato, ker je cisterna najprej trčila v zadnje (stoječe) vozilo v koloni, zlasti pa, ker je posledica že tako oddaljena ter fizično in naravno-vzročno nepovezana z vzvratno vožnjo zavarovanca druge tožene stranke, da temu ravnanju (vzvratni vožnji) ni mogoče pripisati škodnih posledic tožnikovega zdrsa s ceste - ne z vidika razumne predvidljivosti in tipičnosti škodnih dogodkov, ki naj bi bili posledica take vožnje (o adekvatnosti posledice lahko govorimo, samo, če je dejstvo, ki naj bi bilo vzrok škode, nasploh primerno za povzročitev take škode, ne pa, če ima to sposobnost samo v svojskih, povsem neverjetnih okoliščinah), niti z vidika samega smisla varnostne norme, ki naj bi jo zavarovanec prekršil.