TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi drugo tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

v izpodbijani 2. točki izreka tako, da se ugotovi, da je vknjižba Okrajnega v sodišča v Ljubljani, Dn. št. 5170/2003, na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV 1645/02 prodajne pogodbe z dne 25.9.2002, s katero je bila drugo tožena stranka J., d.o.o., vpisana kot lastnica nepremičnine parc. št. ... k.o. X, v izmeri 764 m2, neveljavna, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je dolžno v roku 15 dni od dneva izdaje te odločbe izbrisati vknjižbo Dn. št. 5170/2003 ter v zvezi s parc. št. ... k.o. X vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje;

v izpodbijanem delu 3. točke izreka pa tako, da sta prvo in drugo tožena stranka dolžni v 15 dneh prvo in drugo tožeči stranki povrniti 3.311,89 EUR pravdnih stroškov, zgolj drugo tožeči stranki pa še 1.581,50 EUR pravdnih stroškov; prvo in drugo tožeča stranka pa prvo toženi stranki 393,27 EUR pravdnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dolgovanih zneskov, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Pritožba prvo in drugo tožene stranke se zavrne in se v izpodbijani 1. točki izreka sodba potrdi.

III. Prvo in drugo tožena stranka sami nosita pritožbene stroške, dolžni pa sta drugo tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 639,37 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane.

Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra vera kupca - druga toženke ne more igrati nikakršne vloge.