TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega Š.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.

Vložnik zahteve s sklicevanjem na neupoštevanje določbe 2. odstavka 355. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje ugotoviti, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, izraža zgolj dvome v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, tega razloga pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).

Čeprav zakon izrecno o tem ne govori, iz narave in namena pravnih sredstev (rednih in izrednih) izhaja, da sme stranka izpodbijati odločbo, če ima za to konkreten interes; ta je podan, kadar je z nezakonito ali nepravilno odločbo kršena strankina pravica ali njen pravni interes in zato s pravnim sredstvom želi doseči, da se škoda, ki je s takšno odločbo nastala, odpravi.