TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

O steku govorimo, kadar je storilec z enim ali več ravnanji izvršil zakonske znake več kaznivih dejanj. V zvezi s tem gre predvsem za vprašanje, ali storilec odgovarja samo za eno ali za več kaznivih dejanj. To vprašanje je še bolj kot v nacionalnem zapleteno v mednarodnem kazenskem pravu, tako zaradi zakonskih kakor tudi zaradi dejanskih stanov teh kaznivih dejanj. V statutih mednarodnih sodišč je sicer ponavadi manj inkriminacij kot v nacionalni zakonodaji, vendar so dispozicije teh inkriminacij bolj zapletene. Kazniva dejanja so oblikovana tako, da imajo pogosto skupna izvršitvena ravnanja, ki jih razlikujejo le kontekstualne okoliščine ali/in pa naklep storilca. Iz sodne prakse ad hoc sodišč je razvidno, da sta sodišči dopuščali široko uporabo pravih stekov. Tudi iz prvih potrjenih obtožnic pred Mednarodnim kazenskim sodiščem je razvidna ista usmeritev dopuščanja široke uporabe pravega steka tudi v primeru, ko bi po kontinentalni kazenskopravni teoriji največkrat prišlo do navideznega steka.

A perpetrator can infringe more provisions of a special part of criminal code by only one act or omission. The most important question is, whether one should be convicted for only one criminal act or for more. This question is even more complicated to answer in the international criminal law. There are less criminal acts in the statutes of the international criminal courts, but these are usually more complicated than the national ones, but criminal acts have many elements, which overleap and so it often happens that contextual circumstance is the major differential element between criminal acts. From the case law of the ad hoc tribunals it can be seen that these two courts tend to the broad use of multiple convictions for the same act. This can also be seen from the first confirmed charges at the International criminal court.