TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno spremeni tako, da se glasi:

»1. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

2. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se delno spremeni tako, da se v celoti glasi:

Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 27.973,93 EUR (prej 6.703.674,20 SIT) in zakonske zamudne obresti

- od 660.677,10 SIT od 8. 1. 2004 dalje do plačila

- od 48.036,76 SIT od 25. 11. 2002 dalje do plačila

- od 3.596.102,82 SIT od 20. 1. 2004 dalje do plačila in

- v znesku 10.010,25 EUR (prej 2.398.857,52 SIT).

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

3. Pritožba tožene stranke se v preostalem delu zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.«

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 5.119,03 EUR za stroške tega postopka v roku 15 dni.

Regresno upravičenje po 208. členu ZOR ne izvira iz plačila tuje odškodninske obveznosti, temveč iz plačila lastne odškodninske obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato za presojo o ugovoru zastaranja pravilno uporabili 371. člen ZOR.

Neposredni vzrok za poškodbo je bil udarec oškodovanca v okenski okvir z glavo ob umikanju v notranjost vlaka. Ta oškodovančeva reakcija je bila izzvana z nevarno situacijo, v kateri se je znašel, ko ga je oplazil predmet, ki je stal ob progi, očitno na razdalji, ki je omogočala stik potnika s premikajočo vlakovno kompozicijo. Sunkovito umikanje oškodovanca v notranjost vlaka je tako posledica nevarnosti, ki izvira iz značilnosti železniškega prometa, sam škodni dogodek pa je zato železniška nesreča.

Delavke tožene stranke so bile enako kot oškodovanec (le) potnice na vlaku, tožeča stranka pa je (bila) specializirani prevoznik. Le slednji so bile kot prevoznici poznane (ali pa bi ji morale biti poznane) vse razsežnosti nevarnosti za potnike zaradi odpiranja oken in nagibanja ven na območju opravljanja del.

Upoštevaje pri tem, da je bila reakcija mladoletnega oškodovanca izzvana z nevarno situacijo, ki izhaja iz sfere (dejavnosti) tožeče stranke, drugi odstavek 208. člena ZOR pa nalaga, da sodišče upošteva tudi težo posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika, revizijsko sodišče ocenjuje, da je delež tožene stranke v obravnavani škodi 20 odstotkov, delež tožeče stranke pa 80 odstotkov.