TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri se utemeljeno sklicuje na določbe 6. odstavka 25. člena, 202. člena, 1. odstavka 205. člena in 3. odstavka 402. člena ZKP, da lahko izvenrazpravni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep o priporu spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Le v takem primeru je tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa za obdolženca in sodišče nastane podoben položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24-ih urah po njem obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora preiskovalni sodnik, tako kot ob njegovi odreditvi, ob uporabi smiselne razlage 2. odstavka 20. člena Ustave RS, najkasneje v 24-ih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru 24-urnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je, kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu, še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti. Takšna je tudi ustaljena kazensko-sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, npr.: Ips 128/99 in Ips 220/2001). Zato preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ko je v navedenem roku 24 ur izdal in vročil tožniku sklep, s katerim je zoper tožnika ponovno odredil pripor, ki je tekel od 9.9.2003 od 8.55 ure dalje, ravnal v skladu z Ustavo RS in ZKP. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča niso podane v tožbi in sedaj pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevane kršitve tožnikovih ustavnih pravic.