TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, izpodbijana sodba pa se tako spremeni, da se razsodi:

Tožena stranka - zavarovalnica dolžna plačati tožniku T. A. znesek 15,125.954 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

- 184.030 SIT od 26.1.1999 dalje do plačila,

- 21.924 SIT od 6.7.1997 dalje do plačila,

- 14,200.000 SIT od 1.1.2002 do 11.2.2002 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od tedaj dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti,

- vse v petnajstih dneh pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1,714.128 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1,604.625 SIT od 12.2.2002 dalje do plačila, od zneska 50.132 SIT od 26.3.2003 dalje do plačila in od zneska 59.371 SIT od 9.12.2004 dalje do plačila.

Sodišči druge in prve stopnje sta obširno opisali področje zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar v tem okviru določb 200. in 203.

člena ZOR nista pravilno uporabili. Menili sta, da je odškodnina v znesku 9,000.000 SIT iz tega naslova primerna in da je ni mogoče zviševati. Revizijsko sodišče presoja nasprotno: mlademu in poprej bistremu mlademu človeku se je življenje ustavilo na točki, s katere so se življenjske perspektive bistveno zožile. Posledice škodnega dogodka so torej takšne, da so že na meji katastrofe, to pa terja ustrezno višje odškodovanje, kakor pa je določeno v izpodbijani sodbi.