TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se zavrneta.

Tožena stranka trpi sama svoje revizijske stroške.

Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka. Takšna sodba namreč ne more biti del dejanskega stanja sodbe v obravnavani zadevi.

Obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi je lahko uspešen le, če bi sodišče na njihovi podlagi ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ker druga sodba, kot rečeno ne more biti del dejanske podlage sodbe, tudi ne more biti dejstvo ali dokaz po 9. točki 421. člena ZPP (1977).

Ustava določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Ta pravica do enakega varstva pravic zajema v povezavi z načelom enakosti pred zakonom poleg procesnih tudi materialnopravne pravice, kar pomeni, da mora sodišče v enakih zadevah materialno pravo uporabljati enako. Vendar je o kršitvi tega načela mogoče govoriti le takrat, ko se neka sodna odločba odmika od ustaljene sodne prakse (ne pa posamične sodbe). Nadalje, mora iti za sodno prakso, ki jo verificira oziroma izoblikuje vrhovno sodišče. Pri napadeni odločitvi bi moralo iti za samovoljno, arbitrarno odločitev, pri primerjani odločitvi pa za pravilno odločitev.