TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Pogosto je prav poškodba določenega organa vzrok, da so določene odškodninske postavke drugače ovrednotene kot če gre za kakšen drug organ. Tako so pri določenih poškodbah v ospredju duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri tretjih zopet duševne bolečine zaradi skaženosti itd. Prav zato je tudi pomembno, da sodišče pri presoji odškodnine za posamezno škodo primerja predvsem tiste odškodninske primere, v katerih so bile obravnavane podobne poškodbe. Ko takšna primerjava zaradi specifičnosti posameznega primera (kombinacija več poškodb npr.) ni mogoča, je treba upoštevati tudi splošno mejo za prisojo odškodnin glede na težo poškodbe (sodna praksa uporablja metodo po Fischerju z uvrstitvijo v skupine od 1 do 6). Nato prihajajo v poštev še nadaljnje primerjave, kot so poklic, starost, spol itd.