TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V sporih o zahtevi za spremembo preživljančeve pravice v dosmrtno
denarno rento po 2. odstavku 121. člena zakona o dedovanju (Ur.l.
SRS, št. 15/76 in 23/78) sodišče odloča v pravdnem postopku, ne pa v
nepravdnem postopku.
Preživljanec oziroma stranka v smislu 2. odstavka 121. člena zakona o
dedovanju je tudi tisti preužitni upravičenec, glede katerega ima
pogodba o dosmrtnem preživljanju naravo pogodbe v korist tretjega.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo
predlagateljev predlog, naj sodišče nasprotni stranki naloži, da
namesto naturalnih dajatev iz tč. IV. izročilne pogodbe plačuje
predlagatelju od 1.9.1982 dalje po 19.281.- din mesečno. Odločitev je
utemeljilo s tem, da predlagatelj ni bil pogodbenik obravnavane
izročilne pogodbe, zato ne more predlagati spremembe nasprotnikovih
pogodbenih obveznosti v smislu 121. člena zakona o dedovanju. Sodišče
druge stopnje je s sklepom zavrnilo pritožbo predlagajoče stranke in
potrdilo sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o glavni stvari.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je Javni tožilec SR Slovenije
vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb
pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V nepravdnem
postopku se obravnavajo le tiste zadeve, za katere zakon napotuje na
nepravdni postopek. Zakon o dedovanju, ki ureja pogodbo o izročitvi
in razdelitvi premoženja in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nima
določb, da se spori iz teh pogodb rešujejo v nepravdnem postopku. To
pomeni, da se zahtevki iz 115., 120. in 121. člena tega zakona
obravnavajo v pravdnem postopku. Podrejeno uveljavlja javni tožilec
tudi zmotno uporabo materialnega prava: predlagatelj je pogodbena
stranka, saj so z obravnavano pogodbo predlagateljeve pravice
urejene, predlagatelj pa je pogodbo tudi podpisal. Četudi ne bi
veljal za pogodbeno stranko, pa je upnik iz pogodbe, sklenjene v
korist tretjega - v njegovo korist. Kot tak ima neposredni zahtevek
proti dolžniku - nasprotni stranki, zato pa tudi možnost zahtevati
spremembo iz 121. člena zakona o dedovanju.
Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in
razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje ter vrnilo zadevo
sodišču prve stopnje v novo odločanje po določbah zakona o pravdnem
postopku.
Pritrditi je treba Javnemu tožilcu, da je v premoženjskopravnih
sporih pravilo pravdni postopek in da sodišče odloča v nepravdnem
postopku le takrat, kadar zakon na to napotuje. Pred skorajšnjo
uveljavitvijo zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86) ni
odveč pripomniti, da tudi po tej novi, pozitivno pravni ureditvi to
pravilo ostaja v bistvu nespremenjeno. V nepravdnem postopku bo sicer
mogoče obravnavati odslej tudi zadeve, ki jih obravnava redno
sodišče, za katere sicer ni izrečno določeno, da se obravnavajo v
nepravdnem postopku, vendar pa jih glede na njihovo naravo ni mogoče
obravnavati v kakem drugem postopku (2. odstavek 2. člena citiranega
zakona). Vendar pa je poudarek besedila: 'pa jih glede na njihovo
naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku', jasen - v
razmerju pravdnega in nepravdnega postopka, kadar ni izrečne zakonske
določbe, ostaja pravilo pravdni postopek.
V sporih o zahtevi za spremembo preživljančeve pravice v dosmrtno
denarno rento po 2. odstavku 121. člena ZD (tako je opredelilo
obravnavano zadevo sodišče druge stopnje) torej po vsem povedanem
sodišče odloča v pravdnem postopku. Enako velja tudi za spore o novi
ureditvi razmerja strank pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali o
razvezi te pogodbe zaradi spremenjenih razmer (1. odstavek 121. člena
ZD), prav tako pa za spore o razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju
(120. člen ZD) in za spore zaradi neizvrševanja pogodb o izročitvi in
razdelitvi premoženja za življenje (115. člen ZD). Ne glede na
opredelitev pogodbe, na katero opira svojo zahtevo predlagatelj v tej
zadevi, kot ene ali druge pogodbe dednega prava, je bila torej
napačna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je to zahtevo mogoče
in treba obravnavati v nepravdnem postopku.
Čeprav z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljana zmotna uporaba
materialnega prava ni temelj odločitve o zahtevi, je potrebno tudi o
materialno-pravni graji javnega tožilca zavzeti stališče. Pritrditi
je treba stališču javnega tožilca, da je prevžitni upravičenec iz
pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v korist katerega je bila taka
pogodba sklenjena, stranka oziroma preživljanec v smislu 2. odstavka
121. člena ZD.