TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost zahtevkov na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakih tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem, da mora izkazati še enega od kumulativnih pogojev, to je obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nenadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku (272. člen ZIZ).

Terjatev, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi in se nanaša na nezakonitost izredne odpovedi iz razloga po 5. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 (ker mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna z dela več kot 6 mesecev), ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je bila izredna odpoved nezakonita, v tej (začetni) fazi postopka, ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Ker tožnica ni izkazala verjetnost terjatve njen predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati obstoj delovnega razmerja, od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, da je tožena stranka dolžna tožnici, dokler traja spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja obračunati in plačevati nadomestilo plače v višini bruto mesečne plače, od tega zneska obračunati ter plačati davke in prispevke, neto znesek pa nakazati na račun tožnice, ni utemeljen.