TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sodbi glede obsojenega A. B.

− razveljavita glede dejanja opisanega v točki II/I in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje,

− glede dejanja opisanega pod točko II/II pa se izpodbijani sodbi

spremenita

tako, da se obsojenega A. B. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je objavil osebne podatke otroka, ki je bil udeleženec v sodnem postopku, in druge informacije, na podlagi katerih je bilo mogoče prepoznati njegovo identiteto, s tem

ko je kot novinar pripravil članek z naslovom „...“ in članek z naslovom „...“, ki sta bila dne ... na Dunajski cesti v Ljubljani objavljena na 3. strani časnika Slovenske novice v sklopu članka z naslovom „...“, ki ga je pripravil sedaj pokojni novinar F. S.;

v članku z naslovom „...“ pa je navedeno, da bo primer XY in njene (danes 13-letne) hčerke A. z zgodovino slovenskega sodstva zapisan z velikimi črkami, da je primer, ki nosi oznako C 403/09 PU bil prvi, ki so ga na Sodišču Evropske unije v Luxembourgu v celoti vodili v slovenskem jeziku. V članku z naslovom „...“ pa je navedeno, da XY pred italijanskimi varnostnimi organi ne beži prvič, da je bila njuna skupna (takrat 10-letna) hčerka A. začasno zaupana v varstvo in vzgojo očetu in hkrati začasno nastanjena v zavod Sprejemna hiša kalasancijanskih sester v Rimu, XY, pa naj ne bi prenesla izgube hčerke, zato se je vrnila v Slovenijo in se nastanila v Zgornjih Poljčanah, nakar je sledila triletna bitka na raznih sodiščih in je XY uspelo, da ji je Okrožno sodišče v Mariboru začasno predodelilo A. v njeno varstvo in vzgojo, nakar naj bi Sodišče Evropske unije v Luxembourgu odločilo, da se A. vrne v začasno varstvo in vzgojo očetu,

na podlagi vsebine obeh zgoraj navedenih člankov pa je bilo mogoče prepoznati identiteto otroka A. D., rojene ..., ter da je bila deklica udeležena v vsaj dveh sodnih postopkih, ki sta tekla med njenima staršema zaradi dodelitve mladoletne A. enemu oziroma drugemu staršu v vzgojo in varstvo,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po drugem odstavku 287. člena Kazenskega zakonika.

II. Stroški kazenskega postopka glede točke II/II izreka izpodbijane pravnomočne sodbe iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Po presoji Vrhovnega sodišča bi v primeru, kot je obravnavani, moralo sodišče otroku (oškodovanemu V. H.) dati možnost, da se opredeli do objave njegovih osebnih podatkov in fotografij v obsojenčevem članku, in odgovori, ali je podal privolitev za tako objavo. Če sodišče ocenjuje, da oškodovanec glede na svojo starost in zrelost ni sposoben podati mnenja o posegu v njegovo zasebnost, bi moralo vprašanje privolitve razčistiti z zaslišanjem otrokove skrbnice za poseben primer. Po presoji Vrhovnega sodišča, izhajajoč iz opredelitve kaznivega dejanja v 16. členu KZ-1, bo torej moralo sodišče v zvezi z obstojem kaznivega dejanja presoditi, ali je storilčevo ravnanje v obravnavanem primeru bilo protipravno ali ne. Zato ni sprejemljivo stališče nižjih sodišč, da je vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeležen v kateremkoli postopku, brezpogojno kazniva.

Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča, na katere je Vrhovno sodišče vezano, Vrhovno sodišče pritrjuje vložniku zahteve, da obsojenec, ki je le povzel podatke s spletne strani Sodišča Evropske unije (SEU), namenjene medijem, ni storil obravnavanega kaznivega dejanja. Ko so otrokovi osebni ali drugi podatki enkrat javno objavljeni, je že kršena tajnost postopka. Posebej to velja v obravnavanem primeru, ko je otrokove osebne podatke objavilo sodišče. Gre za uradno objavljene podatke, kjer se od novinarjev pričakuje, da jih bodo korektno povzeli. Podatki so bili na spletni strani ves čas brezplačno in vsakomur dostopni. S tem je odpadla tajnost in glede na to, da je podatke objavilo sodišče, konkretno SEU, je odpadla tudi protipravnost. Po presoji Vrhovnega sodišča je namreč mogoče utemeljeno zaključiti, da je SEU z objavo dekličinih podatkov v sporočilu za medije in v sodbi dovolilo tudi nadaljnje objavljanje njune vsebine, saj je seznanitev javnosti z zadevo prav namen sporočila za medije. SEU je tako presodilo, da je javnost treba seznaniti z vsemi okoliščinami zadeve, ki jo je obravnavalo. Z objavo sporočila za medije in sodbe v javnosti so dekličini osebni in drugi podatki postali javno dostopni in so s tem izgubili lastnost tajnosti. Zato je podana zatrjevana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.