TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka v delu, ki se nanaša na višino odškodnine za objekt, in v enakem obsegu sklep sodišča druge stopnje, razveljavita, zadeva pa vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Zahteva predlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Po delni ugoditvi reviziji se izrek sklepa sodišča prve stopnje glasi:

1. Upravičenec do denacionalizacije je J. J., roj.13.3.1869 na Ž., jugoslovanski državljan, ki je umrl 27.6.1949, z zadnjim prebivališčem Ž.

2. Določi se odškodnina za nepremičnine - zemljišči parc. št... in ..., obe k.o... - v višini 12.719,57 DEM, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

3. Zavezanec S. o. s. d.d. je dolžan za plačilo v 2. točki izreka sklepa določene odškodnine izročiti pravnim naslednikom denacionalizacijskega upravičenca J. J. obveznice S. o. s. v nominalni vrednosti 12.719,57 DEM, v roku treh mesecev, da ne bo izvršbe.

4. S. o. s. d.d. je dolžan povrniti predlagatelju M. J. stroške postopka v znesku 362.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1996 dalje do plačila v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

5. Ker je upravičenec do denacionalizacije J. J. umrl, se v 2. točki izreka tega sklepa določena odškodnina daje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere M. J., Ž., S. I. in sicer do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojnem J. J. in je skrbnik za posebne primere M. J. upravičen do prevzema obveznic določenih v 3. točki izreka tega sklepa".

Revizijska trditev, da v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti določbe 12. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 - v nadaljevanju navodilo) ni točna in je posledica napačnega izhodišča nasprotnega udeleženca, da predstavlja izmera stavbišča, kot je navedena v zemljiški knjigi (parc. št... - stavbišče 518 m2), obenem tudi določitev funkcionalnega zemljišča. Glede tega vprašanja se revizijsko sodišče strinja s pravnim stališčem drugostopnega sodišča, da z navedbo izmere stavbišča v zemljiški knjigi funkcionalno zemljišče k objektu še ni bilo določeno. Zato je bilo v obravnavanem primeru določbo 12. člena navodila, po kateri se v primerih, ko funkcionalno zemljišče k objektu še ni določeno, šteje za funkcionalno zemljišče k objektu še največ dvakratna površina stavbišča, mogoče uporabiti oziroma zaradi uporabe navedene določbe navodila ni prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, kot v reviziji neutemeljeno zatrjuje nasprotni udeleženec.

Po oceni izvedenih dokazov (zlasti izvedeniškega mnenja) sta sodišči prišli tudi do zaključka, da je mogoče glede na lego zemljišč obe zemljišči komunalno opremiti brez večjih stroškov. V skladu z določbo 4. odstavka 11. člena navodila sta zato pri izračunu odškodnine pravno pravilno šteli, da ne gre za kmetijski zemljišči ampak za komunalno opremljeni stavbni zemljišči.

Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (1. odstavek 44. člena ZDen). Ker gre v obravnavanem primeru za stanovanjsko hišo, je potrebno njeno vrednost ugotoviti na način, ki ga določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja, Ur. list SRS, št. 25/81 - v nadaljevanju pravilnik (2. odstavek 44. člena ZDen), in pri načinu ugotavljanja vrednosti uporabiti enačbo: Vst = št.tč. x vt x p x fs oziroma fr (93. člen ZDen).