TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnice se delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem in stroškovnem delu delno spremeni tako, da izrek poslej v celoti glasi:

Tožena stranka Z. T. d.d. Ljubljana, OE C., je dolžna plačati tožeči stranki S. C., K. ..., Š., odškodnino v višini 10.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 27.6.2003 po predpisani obrestni meri zmanjšani za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 dalje do prenehanja obveznosti pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, v roku 15 dni pod izvršbo.

Zavrne se zahtevek v presežku za še zahtevanih 1.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.1.1998 dalje do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR od 5.1.1998 do 31.12.2001.

Tožena stranka in stranski intervenient sta dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 5.821,41 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po pravnomočnosti sodbe dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 144,44 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh pod izvršbo.

Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je stranski intervenient zaradi vinjenosti zapoznelo reagiral z zaviranjem, je napačen materialnopravni zaključek o obstoju sokrivde tožnice. Dejstvo, da bi lahko zaustavil vozilo na razdalji 35,8 m in pred krajem trčenja, če bi z zaviranjem pričel na oddaljenosti 55,5m od mesta trčenja, ko je lahko zagledal tožnico, ki je pričela s prečkanjem in glede na druge ugotovljene okoliščine o kraju škodnega dogodka (mestna ulica, vožnja proti označenemu prehodu za pešce, preglednost), ne predstavlja dejanske podlage za zaključek, da intervenient ravnanja tožnice ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam izogniti.