TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Vrhovno sodišče je v več zadevah (na primer v odločbi II Ips 41/96 z dne 8. 5. 1996) poudarilo, da investitorstvo samo po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost nasproti delavcem izvajalca. Za obstoj odškodninske odgovornosti investitorja mora biti podana njegova neskrbnost. Zahtevana skrbnost investitorja pa je odvisna od zahtevnosti gradnje, pri kateri je prišlo do škodnega dogodka.

Skrbnost investitorja v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu mora biti usmerjena predvsem v fazo načrtovanja. Praktična obveznost nadzora nad izvajanjem varnostnih predpisov med gradnjo pa se veča z zahtevnostjo gradnje. Tako je dodatna obveznost koordinacije podana le v primeru, ko gre za kompleksnejše gradnje z udeležbo več izvajalcev. Pravilna pa je odločitev sodišča druge stopnje, da investitorju, ki ni obenem tudi izvajalec, v nobenem primeru ni mogoče naložiti neposrednega zagotavljanja varnostnih ukrepov, še zlasti ne, kadar gre za gradnjo s klavzulo „ključ v roke“. To je vselej naloga izvajalca.

Sodišči sta ugotovili, da izvajalec ni upošteval ne varnostnega načrta, ki ga je zagotovil investitor, ne opozoril in ne prepovedi nadaljevanja dela, ki jo je izrekel od investitorja postavljeni koordinator za varnost. Ob tem, da je ta že sam izvajalcu prepovedal nadaljevanje dela, je pravilna ocena sodišč, je bilo razumno njegovo predvidevanje, da opustitev prijave inšpektorju za delo, ne bo pomembno vplivala na nastanek škodnega dogodka. Zato je pravilna odločitev sodišč, da med to opustitvijo in nastankom škodnega dogodka ni več pravno relevantne vzročne zveze in tako ni nastala odškodninska obveznost tožene stranke. Neutemeljeni so revizijski očitki o pretirani zaščiti interesov investitorjev. Sodišče mora imeti pri odločanju o obstoju odškodninske odgovornosti pred očmi tako položaj in interese oškodovancev kot položaj in interese potencialnih povzročiteljev škode. Z vidika učinkovitosti preventivne funkcije odškodninskega prava ni sprejemljivo, da se na račun potencialnih povzročiteljev pojem pripisljivosti širi prek življenjsko prepričljivega niza vzrokov.