TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 2.396,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Sodišči prve in druge stopnje sta pojasnili, da je obseg zaščite strank, ki se odločajo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, odvisen od vsake posamezne stranke oziroma od njenih značilnosti in izkušenj. Revizijsko sodišče se s stališčem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča strinja. Obseg svetovanja, ki ga je svojim strankam dolžna nuditi tožena stranka (borzno posredniška družba), ni enak za vse stranke. Tretji odstavek 139. člena ZTVP-1 borzno posredniški družbi nalaga dolžnost, da pridobi podatke o strankinih izkušnjah s področja naložb v vrednostne papirje, finančnih zmožnostih in namenih ravno iz razloga, da tem strankinim značilnostim prilagodi svoje svetovanje. Strankam, ki nimajo nikakršnih izkušenj in niso poučene v zvezi z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, mora borzno posredniška družba nuditi širše varstvo in širši obseg svetovanja kot strankam, ki se prištevajo med poučene investitorje. Med slednje sodi tožeča stranka. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje namreč izhaja, da je tožeča stranka imela izoblikovano investicijsko odločitev, vedela pa je tudi, po kakšni ceni se delnice ciljne družbe kupujejo na trgu, saj je (poleg delnic, pridobljenih s strani tožene stranke) te pridobivala tudi sama neposredno od prodajalcev. Ker je za ceno delnic na trgu tožeča stranka že vedela, je tožena stranka o njej ni bila dolžna poučiti. Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje tako tožena stranka ni imela več informacij kot tožeča stranka. Zato tudi trditve o zavajanju tožeče stranke glede cen delnic na trgu niso utemeljene.