TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) ni v neskladju z Ustavo. Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) ni v neskladju z Ustavo in z Zakonom o parlamentarni preiskavi.

Ker je pojem "zadeve javnega pomena" mogoče določno opredeliti ob upoštevanju funkcije parlamentarne preiskave v pravnem redu, očitek pobudnikov, da bi moral biti predmet parlamentarne preiskave opredeljen bolj določno, ni utemeljen. Iz načela neodvisnosti sodstva (125. člen Ustave) in iz ustavno zagotovljene imunitete sodnika glede mnenja, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, izhaja, da predmet parlamentarne preiskave ne more biti zakonitost in primernost posamičnih sodnih odločb ter sodnih postopkov in da sodniki ne morejo biti v postopku parlamentarne preiskave zaslišani o vprašanjih, ki so oziroma so bila predmet odločanja v sodnem postopku. Ker 1. člena Zakona o parlamentarni preiskavi, ki pristojnost preiskovalnih komisij izrecno omejuje s pristojnostmi Državnega zbora, ni mogoče razumeti drugače, kot da ne sme posegati v pristojnosti sodstva, ta določba ni v neskladju z Ustavo. Člen 2 Zakona o parlamentarni preiskavi, ki dopušča izvedbo parlamentarne preiskave v zadevi, v kateri že teče kazenski postopek, ni v neskladju z načelom delitve oblasti (3. člen Ustave) in z neodvisnostjo sodstva (125. člen Ustave), ker država v vsakem od postopkov izvršuje bistveno drugačno funkcijo in zato dejansko stanje, ki je predmet parlamentarne preiskave, ni enako dejanskemu stanju, ki je predmet odločanja v kazenskem postopku. Ker je tudi parlamentarna preiskovalna komisija vezana na določbe Ustave o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, so posegi v posameznikovo sfero svobode, zagotovljeno z Ustavo, dopustni le, če imajo podlago v zakonu in če so v skladu z načelom sorazmernosti (tretji odstavek 15. člena Ustave), zoper njih pa je zagotovljeno sodno varstvo. Ker morata po 2. členu Poslovnika o parlamentarni preiskavi tako predlog kot zahteva za uvedbo preiskave vsebovati zahtevek za odreditev preiskave, ki je sestavljen iz kratkega opisa zadeve javnega pomena in iz namena preiskave, ter razloge zanjo, Poslovnik o parlamentarni preiskavi ni v neskladju s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Ker parlamentarna preiskovalna komisija ni in ne sme biti sodišče, z določbami Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi o sestavi preiskovalne komisije, o njihovi izločitvi in o nadomeščanju, o navzočnosti poslancev na sejah komisije in o pristojnostih predsednika preiskovalne komisije ne more biti kršena pravica do zakonitega in nepristranskega sodnika (23. člen Ustave).