TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točkah III in IV izreka spremeni tako, da se:

- točka III po spremembi glasi:

„Zapustnikovega sina A. A. se napoti, da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa zoper sodedinjo: B. B. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi:

- 3200 gramov zlata v posesti C. C.,

- gotovina v znesku 20.000,00 EUR, ki jo je dedinja B. B. dvignila s TRR zapustnika, odprtega v Republiki Srbiji in

- linija za izdelavo alkoholnih destilatov, ki se je ob smrti zapustnika nahajala v kleti stanovanja na X1 in v garaži na naslovu X2;“

- glede napotitve na pravdo glede kovinskih montažnih garaž na nepremičnini, last dedinje, na Y, pa se sklep v točki IV razveljavi.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi izpodbijani sklep.

Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.