na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba in sklep II Cpg 1344/2015 - spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pravočasnost trditev – pavšalne trditve – vročanj...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
7.12.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep II Cpg 1344/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0081125
SENAT, SODNIK
Renata Horvat
INSTITUT VSRS
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pravočasnost trditev – pavšalne trditve – vročanje tretje (nedovoljene) pripravljalne vloge – načelo ekonomičnosti – gospodarske pogodbe – poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama – prosto urejanje obligacijskih razmerij – skrbnost dobrega strokovnjaka – ni dogovora o DDV – DDV je vključen v ceno
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:
- v II. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45212/2013 z dne 2. 4. 2013 v prvem odstavku izreka razveljavi za zneske 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2013 dalje do plačila, 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2013 dalje do plačila, 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2013 dalje do plačila ter 76,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 3. 2013 dalje do plačila in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne;
- v IV. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 165,26 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
II. Pritožba zoper nespremenjeni del II. točke izreka, se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.
III. Pritožba zoper I. in III. točko izreka se zavrže.
IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 43,72 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
- v II. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45212/2013 z dne 2. 4. 2013 v prvem odstavku izreka razveljavi za zneske 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2013 dalje do plačila, 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2013 dalje do plačila, 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2013 dalje do plačila ter 76,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 3. 2013 dalje do plačila in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne;
- v IV. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 165,26 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
II. Pritožba zoper nespremenjeni del II. točke izreka, se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.
III. Pritožba zoper I. in III. točko izreka se zavrže.
IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 43,72 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Smiselni pritožbeni očitki, da tožena stranka ni bila ustrezno poučena o uporabi 454. člena ZPP in slednji zato ne more veljati, niso utemeljeni. Takšna ugotovitev še posebej velja ob dejstvu, da je bila tožena stranka ves čas postopka zastopana s strani odvetnika, ki je posebna postopkovna pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti, nedvomno poznal.
12. člen OZ določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Navedeno se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno. Prvenstveno še vedno velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev.
Naročilnice so predstavljale ponudbo, ki jo je tožeča stranka sprejela. S tem je sprejela tudi ceno. Ker o DDV-ju ni bilo govora (tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je o tem obstajal kakršenkoli dogovor), je potrebno šteti, da je slednji v to ceno vključen.
12. člen OZ določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Navedeno se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno. Prvenstveno še vedno velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev.
Naročilnice so predstavljale ponudbo, ki jo je tožeča stranka sprejela. S tem je sprejela tudi ceno. Ker o DDV-ju ni bilo govora (tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je o tem obstajal kakršenkoli dogovor), je potrebno šteti, da je slednji v to ceno vključen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.