TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Za odločitev o pravilnosti vročanja vabila tožniku na sejo disciplinske komisije druge stopnje je bistveno, kdaj je bil o preklicu pooblastila obveščen pristojni organ, to pa je disciplinska komisija Vlade RS, ki je odločala o tožnikovem ugovoru. Ob smiselni uporabi 2. odst. 99. čl. ZPP, ki določa, da se mora preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bi morala tožnik oz. njegov pooblaščenec o preklicu pooblastila pravočasno obvestiti disciplinsko komisijo druge stopnje. Ta bi morala pisanja vročati tožniku osebno šele potem, ko bi izvedela za preklic. Skladno s 4. odst. 99. čl. ZPP je odvetnik dolžan opravljati dejanja za pooblastitelja še en mesec po odpovedi pooblastila, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času, te dolžnosti pa odvetnik nima, če pride do preklica pooblastila. Za sodišče je bistvenega pomena trenutek, ko preklic ali odpoved pooblastila začne učinkovati napram tretjim (to pa je s trenutkom seznanitve z odpovedjo oz. preklicem), ne pa ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem.

Tudi v primeru, če se določeno pisanje, katerega je treba vročiti naslovniku osebno, vroča vojaškim osebam ali policijskim uslužbencem po 134. čl. ZPP, se morajo pri vročanju upoštevati določbe 142. čl. ZPP. To pomeni, da se pisanje ne more šteti za vročeno naslovniku že takrat, ko je izročeno poveljstvu oz. neposredno poveljniku naslovnika.