TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob delni ugoditvi zahtevi vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti in po uradni dolžnosti se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 3.10.1947 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani z dne 12.11.1947,

I.

spremeni tako, da se obsojeni M.R. in F.P. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprostita obtožbe,

da sta podpirali člane oborožene tolpe, katere namen je bil, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ ali da bi se spravila v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast, s tem, da je obs. M.R. od 17.3.1947 dalje članom oborožene tolpe R.A. in P.O. potom obs. P.V. nudila hrano, obs. P.F. pa, da je od 17.3. 1947 dalje pobeglima članom oborožene tolpe P.O. in R.A. v T. nudila hrano ter ju oskrbovala s perilom,

ter da sta s tem storili kaznivo dejanje po čl.3 tč. 14 ZKLD//1946.

II.

razveljavi glede obsojenih L.G. (kaznivo dejanje pod tč. A/1 a-c), J.R. (kaznivo dejanje pod tč. A/2 a-b), V.P. (kazniva dejanja pod tč.A/3 a-č), I.N. (kaznivo dejanje pod tč. A/4), F.P. (kaznivo dejanje pod tč. A/5), A.P. (kaznivo dejanje pod tč. A/7), H.M.

(kaznivo dejanje pod tč. A/9), A.P. (kaznivo dejanje pod. tč. A/10), F.P. (kaznivo dejanje pod tč. A/11), B.L. (kaznivo dejanje pod tč. A/12), V.P. (kaznivo dejanje pod tč. A/13), I.R. (kaznivo dejanje pod tč. A/15 a) in D.P. (kaznivo dejanje pod tč. A/17)

ter se v tem delu pošlje zadeva Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.

III.

razveljavi odločba o enotni kazni odvzema prostosti s prisilnim delom, izrečeni obs. I.R., in se temu obsojencu za kaznivi dejanji, opisani pod tč.A/15 b in c, določi kazen 8 (osmih) mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom.

IV.

Stroški kazenskega postopka v zvezi z oprostilnim delom sodbe obremenjujejo proračun.

ZKLD/1946 sicer ni imel določbe, po kateri je bila izključena kaznivost pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju, če sta bila pomagač in storilec krvna sorodnika v ravni vrsti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju. Tako določbo pa je vseboval 5.odstavek paragrafa 141 KZ/1929, katerega uporaba ni bila v nasprotju s takratno jugoslovansko ustavo oz. s tedanjimi ustavnimi načeli.

Stališče tedanje sodne prakse in kazenskopravne teorije, da omenjeni privilegij ni veljal za t.i. politična kazniva dejanja, ni sprejemljivo.